Poleg tega predlog predvideva tudi posebej specializirano okrožno državno tožilstvo, ki bi nadomestilo skupino državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala.

Število članov sveta se s sedem povečuje na devet
Po besedah ministra za pravosodje Aleša Zalarja bo po predlogu državnotožilski svet prvič dobil zunanje pravne strokovnjake, ki jih bo na predlog predsednika republike imenoval DZ. Število članov sveta se z zdajšnjih sedem povečuje na devet. Od tega bo štiri na predlog predsednika države imenoval DZ, enega bo izmed vodij državnih tožilstev imenoval minister, preostale štiri pa bodo med seboj izvolili sami tožilci.

Svet dobiva tudi nove pristojnosti. Med drugim bo določal merila za uspešnost dela tožilcev, odločal o kadrovskih zadevah, dajal mnenje k politiki pregona, ki jo bo določal generalni državni tožilec, ter skrbel za samostojnost in neodvisnost tožilcev, če bi bila ta kakor koli način ogrožena.

Namesto skupine za pregon organiziranega kriminala zdaj okrožno tožilstvo
Cilj že omenjene določbe, po kateri bo skupino državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala nadomestilo novo, dvanajsto okrožno državno tožilstvo, je po Zalarjevih besedah zagotoviti čim uspešnejše delo tožilcev, ko gre za pregon najtežjih organiziranih oblik kriminala. V delo bo dobivalo vse zadeve, ki jih obravnava Nacionalni preiskovalni urad, razen če bi vodja presodil, da to ni potrebno.

Generalnega državnega tožilca bo izbral svet
Za generalnega državnega tožilca bo po novem objavljen razpis, nato pa bo državnotožilski svet izmed prijavljenih kandidatov izbral enega. Ime predlaganega kandidata bo nato poslal na vlado, na koncu pa ga bo moral potrditi tudi DZ.

Zalar je še pojasnil, da sta temeljna razloga za novi zakon (zdajšnji iz leta 1994 je bil doslej spremenjen sedemkrat) dva. Prvi je ta, da je pri tožilcih, katerih delovanje ureja en sam zakon, pri sklicevanju na smiselno uporabo zakonov s področja sodstva nastal položaj, ko smiselne uporabe ni bilo mogoče vedno izpeljati. Zato so v praksi, tudi pri postopku razrešitve generalnega državnega tožilca, nastajale težave.

"Novi zakon omogoča večjo transparentnost postopkov"
Drug razlog pa je možnost več razlag zakona. "Dikcije zakona so tako dvoumne, da jih je bilo mogoče razlagati na več načinov. Z zakonom zdaj zasledujemo jasnost besedila in posledično transparentnost vseh postopkov, ki jih vodijo državno tožilci," je pojasnil Zalar.