Da so podatki skrb vzbujajoči, saj je na vsake štiri dni na svetu ubit en novinar, so opozarjali tudi govorci na razpravi o nasilju nad novinarji, ki je potekala v okviru letošnjega festivala medijskih vsebin Naprej/Forward v Ljubljani. Izhodišče za razpravo so bili podatki iz Unescovega poročila o nasilju nad novinarji, ki ga pripravljajo vsaki dve leti.

"Cilj poročila je, da se tudi seznanimo s pravnimi posledicami napadov na novinarje in ugotavljamo, da v 90 odstotkih storilec ni nikoli preganjan oziroma odkrit," je ob tem poudarila soavtorica poročila Saorla McCabe, ki se je razprave udeležila prek spleta. Kot razlog za neodkritje storilcev v primerih nasilja nad novinarji, je poudarila predvsem odsotnost politične volje. Boljši odziv pri pregonu teh kaznivih dejanj pa bi lahko po njenem mnenju dosegli tudi z raznimi kampanjami ozaveščanja, kar pri Unescu že počnejo.

Saoria McCabe je glede števila primerov nasilja in umorov poudarila, da so globalno v porastu, čeprav je bilo število umorov novinarjev lani nekoliko nižje kot predlani, a že letos smo pri 91 umorih to številko presegli. Se pa povečujejo napadi na novinarje v državah, ki so predtem veljale za do novinarjev varnejše oziroma v državah, kjer ni vojn.

Letos v EU-ju ubiti štirje novinarji
Sicer pa je McCabova poudarila, da so tudi kritike javnih osebnosti uperjene proti novinarjem tiste, ki opogumljajo nasilje nad novinarji. "Če neki politik pričaka novinarje s kalašnikovko, na kateri piše novinar, ali pa novinarke označuje kot prostitutke, to pripomore k okolju, kjer je prag tolerance nasilja nad novinarstvom višji." Čeprav so med žrtvami umorov pogosteje moški, pa McCabova dodaja, da so ženske bolj izpostavljene javnemu žaljenju, najpogosteje njihovega videza.

Letos so bili ubiti štirje novinarji v EU-ju. Novinarka Anuška Delič je ob tem poudarila, da je skupno tem umorom to, da se na površini izkazujejo kot dosežek aretacije storilcev, medtem ko se v ozadju dogajajo bolj skrb vzbujajoče stvari.

Novinarji bolj izpostavljeni nasilju v lokalnih okoljih
Dolgoletna dopisnica Televizije Slovenija Mojca Dumančič je bila avgusta žrtev napada, ko je proti njej in snemalcu zapeljal voznik avtomobila. "Mi nismo raziskovali nacionalnih afer, ampak tisto, kar tišči lokalne prebivalce." V tem konkretnem primeru je najprej ta človek iz avtomobila zmerjal novinarko in snemalca, nato pa zapeljal proti njima. "Grozljivo pa je to, da so ga policisti po številnih zaslišanjih obtožili povzročitve splošne nevarnosti in poškodovanja tuje stvari."

Dumančičeva je ob tem poudarila, da je imel storilec preteklost prepredeno s kaznivimi dejanji, kazen pa je že odslužil. Napad zato povezuje tudi s poročanjem medijev o kaznivih dejanjih tega storilca. "Mi smo tarče tudi ljudi, ki na nas stresajo gnev. Nas krivijo za te informacije." Dumančičeva pa ob tem opaža tudi, da se novinarjem pogosto zapirajo vrata in onemogoča dostop do informacij.

Spletna orodja dala širino žalitvam in grožnjam
Odgovorni urednik Večera Matija Stepišnik je ob tem poudaril, da se je število žaljivih komentarjev znatno povečalo z novimi mediji. "Kolega Aleš Kocjan že desetletja prejema dopisnice z žaljivo vsebino, danes pa so te žaljive vsebine dobile nov prostor in novo dimenzijo." Po mnenju Stepišnika se je ta težava predolgo relativizirala z argumentom, da primitivcem ni treba dajati pozornosti, kar po mnenju Stepišnika ni pravi odziv.

Stepišnik je tudi sam prijavil komentatorja na družbenem omrežju Facebook, ki je v odziv na satirično rubriko v časopisu Večer zapisal Stepišniku: "Šus v glavo, taki izmečki niso vredni, da hodijo po naši zemlji." Stepišnik je sicer pohvalil prvi odziv policije, a pozneje je bila zadeva predana drugi policijski upravi, ki pa je ovadbo zavrgla, saj je presodila, da ni bila grožnja dovolj konkretizirana z vidika, kateri "izmečki" so v komentarju mišljeni. Stepišnik je ob tem dejal, da to odraža tudi neki širši družbeni kontekst, kjer se diskurz čedalje bolj radikalizira.

Tehtanje med pravicami in svobodo govora
Odvetnik Emil Zakonjšek, ki se pogosto ukvarja s primeri iz medijev, je poudaril, da bi enak odgovor tožilstva v takem primeru prejel tudi kakšen avtomehanik, ki bi imel opravka z nezadovoljno stranko. Zakonjšek je poudaril, da je tožilstvo pri grožnjah zelo zadržano, saj gre za področje, kjer je treba tehtati na drugi strani tudi omejitve svobode govora. "Mislim, da naša zakonska ureditev ni slaba, zlasti ob nedavni uzakonitvi novinarjev kot zaščitenih prič, ki jim ni treba razkrivati vira." Zakonjšek meni, da stanje v Sloveniji ni zelo slabo, "drugo pa je, kako posamezni novinar dojema kazenski postopek zoper njega". "To vsekakor je pritisk, saj tak postopek traja nekaj let v tem času pa je novinar do neke mere gotovo omejen, še zlasti če je postopek neutemeljen."

Zakonjšek je ob tem dejal, da tudi pogreša, da bi se medijske hiše predhodno posvetovale s pravniki. Še pomembneje pa se mu zdi, da medijske hiše nudijo novinarju finančno pomoč in zaščito v postopkih. "Pričakoval bi, da bi bilo enako tudi z novinarji v prekarnih delovnih razmerjih," je sklenil Zakonjšek.