Ocenjujejo namreč, da je poklicna izpostavljenost pravnim tveganjem povečana.

V Sindikatu novinarjev Slovenije in Koordinaciji novinarskih sindikatov RTV Slovenija še posebej slednji medijski hiši zato svetujejo, naj namesto prevečkrat pasivne in pogojevane pravne pomoči novinarjem in urednikom v polni meri brani lastno integriteto. Novinarjem in urednikom pa naj zagotovi ustrezno pravno pomoč in preventivno posvetovanje.

Pozivajo tudi k dejavni uveljaviti poklicnih meril in načel novinarske etike v programih RTV Slovenija. V teh je med drugim zapisano, da je RTV Slovenija novinarjem in urednikom dolžna zagotoviti pravno pomoč, tudi če bi ti s svojimi odločitvami in ravnanjem kršili poklicna merila in etična načela, storili prekršek, zagrešili kaznivo dejanje ali kako drugače kršili zakone in druge predpise.

Izjema le tisti, ki so kršili zavestno
Namen take pomoči je preprečiti dejanja, ki bi lahko ogrozila načela natančnosti, nepristranskosti in verodostojnosti programov RTV Slovenija ter povzročila finančno in gmotno škodo ali škodovala ugledu in dobremu imenu posameznika ali celotnega javnega zavoda.

Da pa bi se izognili očitku o pristranskem varovanju interesov delavcev, je vodstvo javnega zavoda dolžno zagotoviti pravno pomoč zunanjih strokovnjakov, in sicer pod pogoji, ki omogočajo nemoteno in pravočasno pripravo, produkcijo, izvedbo in predvajanje prispevkov in oddaj v programih.

Stroške pravne pomoči naj bi v takem primeru poravnala RTV Slovenija. Kot so še spomnili v sindikatih, lahko ta zavrne poravnavo pravne pomoči samo sodelavcu, ki je zavestno in očitno prekršil zakon in načela, sprejeta v omenjenih poklicnih merilih te hiše.

S stališčem so se v novinarskih sindikatih odzvali na sodni proces, v katerem je nekdanja urednica informativnega programa Televizije Slovenija Ksenija Horvat Petrovčič tožila publicista Romana Leljaka zaradi nekaterih njegovih navedb. Nazadnje je ljubljansko višje sodišče ugodilo Leljakovi pritožbi in zavrnilo njen tožbeni zahtevek.