Skupno je bilo letos razpisanih 18.147 prostih mest, kar je za 866 mest manj kot lani. Največ vpisnih mest je razpisala ljubljanska univerza, in sicer 9.417, nanje pa se je v prvem roku prijavilo 9.757 kandidatov. Na mariborski univerzi je bilo razpisanih 5.008 vpisnih mest, na katere se je prijavilo 3.123 kandidatov.

Primorska univerza je razpisala 1.598 prostih mest, na katere so v prvem prijavnem roku sprejeli 921 kandidatov, na novogoriški univerzi je bilo na 315 prostih mest sprejetih 27 študentov. Ostali visokošolski zavodi s koncesijo, kjer je bilo skupno 1830 razpisnih mest, so v prvem roku sprejeli 471 študentov od 613 prijavljenih.

Manj vpisov in izposoj
Vseh študentov, ki študirajo na visokošolskih zavodih, je v Sloveniji sicer okoli 79.500. Še v študijskem letu 2015/16 jih je bilo 80.798. Na ljubljanski univerzi je največji presežek prijav na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo ter na likovni akademiji. Na mariborski univerzi pa se je občutno zmanjšal vpis na izredni študij.

Upada tudi izposoja tiskanega gradiva v knjižnicah. V ljubljanski Narodni in univerzitetni knjižnici to pojasnjujejo predvsem z dostopnostjo gradiva v digitalni obliki in upadom študentov. Trend zmanjševanja izposoje tiskanega gradiva je po navedbah NUK-a prisoten tudi v visokošolskih/univerzitetnih knjižnicah po svetu, kajti današnje generacije želijo hiter in preprost dostop do študijskega gradiva in za raziskovalno delo potrebnih informacij, in to od koder koli in ob katerem koli času prek mobilnih tehnologij.

Pričakovano je vedno več obveznega in dodatnega študijskega gradiva v obliki e-gradiv (prek spletnih učilnic), prav tako pa je študentom omogočen brezplačen dostop do nacionalnih in mednarodnih zbirk bibliografskih in drugih podatkov. Letos bodo tako študentom fakultete za družbene vede kot prvi fakulteti ljubljanske univerze odprli nov portal elektronskih gradiv. Študentom bo tako olajšan dostop do večine študijskih gradiv, s čimer želijo še dodatno spodbuditi branje gradiv oz. bralno kulturo.

Vse več študentov na izmenjavi
Se pa iz leta v leto povečuje število študentov na izmenjavi. V študijskem letu 2013/2014 je bilo tako na izmenjavi v tujini 1792 študentov, v študijskem letu 2014/2015 1987, v študijskem letu 2015/2016 pa že 2090. Hkrati je bilo v študijskem letu 2015/2016 pri nas na izmenjavi 2400 tujih študentov, pojasnjujejo na centru za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja v Sloveniji, ki skrbi za program Erasmus+.

Gostovanja v tujini pa so seveda deležni tudi profesorji. Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport podatka o tem, koliko slovenskih profesorjev predava na fakultetah v tujini in obratno, koliko tujih profesorjev predava pri nas, nimajo, oziroma imajo o tem le delne podatke. Iz projektov, ki jih financira ministrstvo, je razvidno, da je v obdobju od aprila 2016 do 2018 na tujih univerzah gostovalo 89 slovenskih profesorjev, za kar je ministrstvo namenilo nekaj več kot milijon evrov.

Letos višje subvencije za bivanje
Študentom je na voljo tudi več vrst finančnih ugodnosti. Najpogosteje uporabljajo subvencijo za prehrano, ki jo je lani koristilo okoli 47.500 uporabnikov na mesec, ministrstvo pa je zanjo namenilo 12,5 milijona evrov oziroma skoraj pol milijona manj kot v letu 2015. Država pri izbranih ponudnikih sofinancira 2,63 evra za obrok, kar lahko študentje koristijo največ dvakrat dnevno.

Pravico do subvencije lahko študentje pridobijo za bivanje v javnem ali zasebnem študentskem domu, dijaškem domu ali pri zasebniku. Mesečna subvencija je doslej znašala 19,50 evra za bivanje v javnih študentskih in dijaških domovih ter 32 evrov za bivanje v zasebnih študentskih domovih in pri zasebnikih. S študijskim letom 2017/18 pa se subvencija za bivanje v javnih študentskih in dijaških domovih dviguje na 21,50 evra, so pojasnili na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. V lanskem študijskem letu je ministrstvo za subvencionirano bivanje tako namenilo 2,87 milijona evrov.

Študenti imajo tudi možnost subvencioniranih prevozov, na voljo jim je enotna subvencionirana vozovnica integriranega javnega potniškega prometa (IJPP), ki jo lahko uporabljajo za prevoz z vlakom, medkrajevnim avtobusom in mestnim avtobusom. Kot so pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo, je denimo marca letos enotno vozovnico uporabljalo 34.321 študentov.

Največ državnih štipendij
Lani je bilo študentom podeljenih tudi 18 tisoč štipendij, med njimi največ državnih štipendij, ki so namenjene spodbujanju izobraževanja in doseganja višje izobrazbene ravni upravičencev ter vzpostavljanju enakih možnosti za izobraževanje. Njihova višina je odvisna od povprečnega dohodka v študentovi družini in za študente znaša od 70 do 190 evrov mesečno. Štipendistu pa ob tem pripadajo tudi dodatek za bivanje v višini 80 evrov, dodatek za uspeh v višini od 17 do 40 evrov in 50 evrov dodatka za štipendiste s posebnimi potrebami. Lani so podelili 15.823 državnih štipendij.

Za najuspešnejše študente, ki so se izkazali s šolskim uspehom ali so dosegli izjemne dosežke, so na voljo Zoisove štipendije. Lani so jih študentom podelili 2288. Zoisova štipendija za študente znaša 140 evrov, za izobraževanje v tujini pa 280 evrov. K štipendiji se lahko dodelita tudi dodatek za bivanje v višini 80 evrov in dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami v višini 50 evrov.

Kadrovske štipendije, ki jih upravičencem dodeljujejo delodajalci, sofinancira pa jih država, so namenjene za pomoč študentom, da pridejo do ustrezne izobrazbe, ki omogoča njihovo večjo zaposljivost. Njihova višina ni fiksno določena, ne smejo pa biti nižje od državnih štipendij. Po podatkih ministrstva za delo so lani podelili 267 kadrovskih štipendij.