Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) je novembra lani objavilo javno naročilo za odstranjevanje ograje na meji s Hrvaško. Za posel, vreden sedem milijonov evrov, je izmed štirih ponudnikov izbralo družbo Minis, ki je ograjo tudi postavljalo, čeprav je ta ponudila trikrat dražjo storitev od najcenejšega ponudnika.

V NSi-ju zato zahtevajo sklic nujne seje komisije DZ-ja za nadzor javnih financ, ki bi obravnavala "sum netransparentnosti in resnih korupcijskih tveganj pri postopku oddaje javnega naročila za odstranitev začasnih tehničnih ovir na meji z Republiko Hrvaško", je danes dejal poslanec NSi-ja Janez Žakelj.

Po njegovih besedah je sicer že v času vlade Mira Cerarja postopek izbire ponudnika, ki bo postavljal ograjo, vzbujal veliko pozornosti zaradi "netransparentnosti izbora in potencialnih korupcijskih tveganj", javnost pa je razburjal tudi podatek, da je imelo podjetje Minis sedež v Žalcu na istem naslovu kot takrat vladajoči SMC. "Kaže, da se vlade novih obrazov menjajo, dvorni izvajalci pa ostajajo," je navedel Žakelj.

"Tudi tokrat je bil razpis izveden v okoliščinah, ki vzbujajo resne dvome, da je šlo za transparentni postopek," ob tem še menijo v NSi-ju. Minis je bil po njihovem mnenju v privilegiranem položaju, saj je namreč poznal potek ograje. Drugi ponudniki namreč niso imeli informacij o poteku ograje, ker je to še vedno državna skrivnost. Skoraj dvestokilometrsko traso ograje poznajo le ministrstvo, policija in izvajalec, ki jo je postavljal, torej Minis, ki bi tako za posel postavljanja kot tudi podiranja tehničnih ovir od države dobil več kot 16 milijonov evrov, so kritični v NSi-ju.

Po izbiri ponudnika pa je po Žakljevih besedah sledilo presenečenje, saj je Generalna policijska uprava po poizvedovanju časopisa Dnevnik omogočila dostop do popolnega seznama parcel z ograjo in žico na meji s Hrvaško. "V NSi-ju se sprašujemo, katere varnostne okoliščine so se tako zelo spremenile, da je bilo zdaj ta spisek mogoče objaviti," je opomnil Žakelj.

Po njegovih navedbah pa sum vzbuja tudi to, da je naročnik kot predmet javnega naročila navedel tudi ponovno postavitev panelne ograje, pri čemer se postavlja vprašanje, zakaj Slovenija najprej demontira te ograje in jih nato spet postavlja ter zakaj naročnik za naročilo odstranitve ni predložil potrebnih tehničnih podatkov.

Predlog dveh sklepov

V NSi-ju tako komisiji za nadzor javnih financ predlagajo, da sprejme dva sklepa in tako Računskemu sodišču predlaga izvedbo revizije omenjenega javnega naročila, Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) pa uvedbo postopka zaradi suma korupcije pri izvedbi javnega naročila.

Tega, kdo nosi odgovornost za tokratno izbiro izvajalca, Žakelj sicer danes ni želel komentirati, saj da je to stvar pristojnih organov. Po njegovih besedah pa je dejstvo, da je bila pod sklep o izbiri podpisana ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, ki je takrat začasno vodila tudi resor za notranje zadeve.

Na zahtevo za sklic seje se je danes odzval tudi vodja poslancev SD-ja Jani Prednik in to označil za legitimno potezo NSi-ja. Napovedal je tudi, da bo SD sodeloval na seji.

MNZ: Najcenejša ponudba ni bila resna

MNZ odgovarja, da je bil Minis za odstranjevanje ograje na slovenski južni meji izbran na podlagi izvedenega transparentnega postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku, ki je bilo na začetku novembra 2022 objavljeno na portalu javnih naročil in v uradnem glasilu EU-ju. Ponudnik je bil izbran po merilu ekonomsko najugodnejše ponudbe, na podlagi cene, so zapisali v sporočilu za javnost.

Na MNZ-ju ob tem poudarjajo, da so kot naročnik v razpisni dokumentaciji podali vse informacije, ki so bile potrebne za pripravo ponudbe. Od objave javnega naročila do roka, navedenega v objavi javnega naročila, so imeli vsi potencialni ponudniki možnost vprašanj in pridobitve dodatnih informacij, so zagotovili in pojasnili, da so na javno naročilo prispele štiri ponudbe, ki so jih razvrstili od najcenejše do najdražje.

Pri tem so ugotovili, da ima najcenejša ponudba bistveno pomanjkljivost. Ponudnik ni predložil finančnega zavarovanja za resnost ponudbe, ki ga naknadno ne sme dopolniti oziroma posredovati – zato je bila ponudba izključena. Zaradi neoddanega finančnega zavarovanja in ponujene razmeroma nizke cene na MNZ-ju menijo, da je šlo za neresnost ponudbe.

Prav tako se ne strinjajo, da je bilo finančno zavarovanje za resnost ponudbe postavljeno razmeroma visoko. "Finančno zavarovanje je bilo zahtevano v znesku 100.000 evrov, kar je veliko nižje od največjega mogočega zneska glede na uredbo o finančnih zavarovanjih v postopkih javnega naročanja, ki določa največ tri odstotke od ocenjene vrednosti javnega naročila brez DDV-ja," so pojasnili.

Naslednja najugodnejša ponudba je bila ponudba družbe Minis, za katero so na ministrstvu pri pregledu ugotovili, da izpolnjuje vse zahteve in pogoje javnega naročila.

MNZ je omogočil vpoglede v ponudbe

Po objavi odločitve o oddaji naročila je ministrstvo prejelo zahtevi za vpogled v izbrano ponudbo dveh neizbranih ponudnikov in jima vpogled tudi omogočilo. Neizbrani ponudniki so tudi imeli možnost pravnega varstva oziroma vložitve zahtevka za revizijo, če so menili, da je pri izvedbi postopka prišlo do kršitve, a na ministrstvu zoper odločitev o oddaji naročila niso prejeli zahtevka za revizijo ali kakršne koli druge informacije sodelujočih ponudnikov o morebitnih kršitvah.