Vsaka delegacija bo v naslednjem mesecu v svoji državi pri podjetjih, ki so sodelovala pri investicijskih delih v tretjih državah, preverila, kakšno je stanje terjatev in obveznosti.

Na prihodnjem sestanku, ki bo junija v Ljubljani, bodo na podlagi teh podatkov ugotovili dejansko stanje.

Kot je dejal slovenski predstavnik v odboru France Arhar, po trditvah srbske strani terjatve znašajo 324 milijonov dolarjev, od tega pa na Slovenijo odpade le za dobrih 13 milijonov dolarjev.

Finančni odbor je sprejel tudi odločitev, da lahko vsaka država naslednica sama prijavi terjatve v likvidacijski postopek londonske AngloYugoslav banke, ki je ena od mešanih bank, ki je v likvidacijskem postopku.

Dogovor o razdelitve monetarnega zlata
Že v četrtek so se predstavniki nekdanjih republik v odboru dogovorili o konkretizaciji razdelitve monetarnega zlata v skupni vrednosti 118 milijonov dolarjev, ki je deponirano v francoski centralni banki in švicarski komercialni banki Credite Suisse.

Po napovedih makedonske vlade pa naj bi se stalni skupni odbor za nasledstvo po enoletni zamudi prvič sestal 30. ali 31. maja.

Člani odbora so podpisali tudi dva dokumenta, enega za francosko
centralno banko, drugega za Credite Suisse. Ob tem so se strinjali, da naj razdelitev premoženja opravi Banka za mednarodno poravnavo v Baslu.

Sloveniji 16 odstotkov zlata
Po Arharjevem mnenju zdaj obstaja upanje, da se bo na podlagi teh dokumentov zlato razdelilo po ključu, ki je predviden v nasledstvenem sporazumu. Po dogovoru pripada Sloveniji 16 odstotkov zlata nekdanje skupne države.

Finančni odbor je začel tudi razpravo glede premoženja nekdanje skupne
države na računih pri tujih komercialnih bankah. Po podatkih Narodne banke Jugoslavije je stanje 25. aprila 2005 na računih 38 tujih bank iz 14 držav znašalo dobrih 221 milijonov dolarjev.

Finančni odbor se je zadnjič srečal junija lani v Zagrebu. Takrat je bil sklenjen tudi dogovor o razdelitvi monetarnega zlata.