Tako je sklenil kolegij predsednika DZ-ja Gregorja Viranta. Izredno sejo so zahtevale koalicijske skupine. Predlagajo, da ustavno sodišče presodi, ali bi z odločitvijo uveljavitve zakona o slabi banki ali zaradi njegove zavrnitve na referendumu lahko nastale protiustavne posledice.

Koalicija ustavno presojo predlaga, ker meni, da se v Sloveniji spopadamo z velikim krčenjem gospodarske dejavnosti, ki ga je povzročilo bistveno manjše kreditiranje gospodarstva oz. kreditni krč. Dlje trajajoča bistveno zmanjšana možnost kreditiranja pa kratkoročno in dolgoročno onemogoča uspešno delovanje gospodarstva, kar lahko privede do zloma celotnega gospodarstva.

Cilj zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki predvideva ustanovitev t. i. slabe banke, je sprejetje pravne podlage za odpravo kreditnega krča in sprostitev pogojev za izkoriščanje zmogljivosti slovenskega gospodarstva. S tem zakonom se bodo po navedbah koalicije izboljšali pogoji za gospodarsko rast in za ohranitev ter ustvarjanje novih delovnih mest.

Neuveljavitev tega zakona bi pomenila nadaljevanje stanja, v katerem banke bistveno manj kreditirajo gospodarstvo, ki nima dovolj sredstev za poslovanje in za razvoj. Zvišale bi se obresti za slovenske državne obveznice, državi pa bi se onemogočil dostop do mednarodnih finančnih posojil. Slovenija bi bila prisiljena zaprositi za mednarodno finančno pomoč in sprejeti vse posledice izgube suverenosti, ki jih takšna pomoč prinese, še opozarjajo v koaliciji.