Člane tajne antifašistične organizacije Borba – Ferda Bidovca, Zvonimirja Miloša, Franja Marušiča in Alojza Valenčiča, so na gmajni pri Bazovici ustrelili 6. septembra leta 1930. Današnja slovesnost je bila vrhunec niza dogodkov, ki jih je v teh dneh priredil Odbor za proslavo bazoviških junakov pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu.

Sorodna novica 90 let od usmrtitev v Bazovici. "Ne smemo pozabiti, zakaj so dali življenje."

Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je v nagovoru dejal, da so bazoviški junaki postali simbol nasprotovanja in upora režimu in ideologiji, ki sta morila, zatirala in tlačila ter med ljudmi krepila sovraštvo in nasilje. Zato so pravzaprav junaki svobodne Evrope, zgrajene na temeljih antifašizma in nasprotovanja vsem ideologijam, v imenu katerih so se ljudje med seboj zatirali in pobijali.

Spomin na bazoviške junake nas mora tudi danes svariti pred nevarnostmi prejšnjega stoletja, saj človek v želji po nadvladi nad drugim še vedno posega po predsodkih, polresnicah, neti sovraštvo in ustvarja nove delitve in spore, je opozoril Zorčič. Pri tem je poudaril pomen spravnih dejanj predsednikov Slovenije in Italije, ki sta obema narodoma pokazala pot.

Velik obisk z obeh strani meje

Slovesnost je pritegnila številno občinstvo, tako s slovenske kot italijanske strani meje. Med njimi je bilo več visokih gostov, med njimi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch, slovenski veleposlanik v Rimu Tomaž Kunstelj, generalni konzul v Trstu Vojko Volk, slovenska senatorka v rimskem parlamentu Tatjana Rojc ter vrsta županov in predstavnikov kulturnih društev ter borčevskih, protifašističnih in domoljubnih združenj.

Predsednik Odbora za proslavo bazoviških junakov Milan Pahor je Bazovico v nagovoru označil kot izziv za ozaveščanje o slovenski, italijanski in evropski zgodovini ter opozoril, da je bilo leto 2020 leto pomembnih premikov, ko sta junake skupaj počastila predsednika Slovenije in Italije Borut Pahor in Sergio Mattarella. Odpira se torej novo poglavje, da pride do rehabilitacije in da spomenik na bazoviški gmajni postane v Italiji spomenik državnega interesa.

Dipiazza: Zame niso teroristi

Tržaški župan Roberto Dipiazza je v nagovoru poudaril, da bazoviški junaki zanj niso teroristi. Ob skupnem obisku županov na krajih spomina na Tržaškem, koncertom ob navzočnosti predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške v Trstu leta 2010 ter skupnem obisku predsednikov Pahorja in Mattarelle pri spomeniku bazoviškim junakom in bazovskem šohtu, ki je za italijansko skupnost simbol povojnih pobojev, ter simbolni vrnitvi tržaškega Narodnega doma Slovencem ob stoletnici njegovega požiga lahko tako slovenska kot italijanska skupnost na Tržaškem gledata na prihodnost z upanjem, je dejal Dipiazza.

Ponos na lastno identiteto in spoštovanje drugih

Zbrane je pozdravila tudi Marija Bidovec, nečakinja enega od ustreljenih – Ferda Bidovca, ki je poudarila pomen enotnosti, saj Bazovica združuje, pomen dialoga, saj zavest in ponos na lastno identiteto ne pomenita, da se ne spoštuje identiteta drugih, pa tudi pomen vključevalne ljubezni do domovine.

Tržaški zgodovinar in predsednik Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja FJK Mitja Gialuz je dejal, da so bazoviški junaki simbol svobode in model protifašističnega boja, ne samo za Slovence, ampak tudi za italijanske protifašiste, letošnja slovesnost pa je dodaten kamenček v mozaiku sprave, priznanja in očiščenja spomina.

Predsednika sta se držala za roke

Zavzel se je za nadgradnjo in širjenje skupnega poročila mešane komisije zgodovinarjev o slovensko-italijanskih odnosih. Poudaril je tudi pomen dejstva, da sta se predsednika Pahor in Mattarella na krajih spomina držala z roko v roki.

Upor proti nasilju je upravičen

Tržaški odvetnik in predsednik stranke Slovenska skupnost Peter Močnik se je v govoru osredotočil na potrebo in možnosti po revidiranju oz. ukinitvi sodbe fašističnega posebnega sodišča iz leta 1930. Omenjena sodba je namreč tudi v demokratični Italiji še vedno veljavna, čeprav je bil upor, katerega del so bili tudi bazoviški junaki, etično upravičen, saj je bil upor proti nasilju.

Nedavni obisk italijanskega predsednika pri spomeniku na gmajni je nekaj le premaknil, saj predsedniki navadno ne hodijo k spomenikom teroristom. Zato se je treba vprašati, kako kot skupnost priti do tega, da italijanska državna oblast tudi uradno izbriše oznako teroristov. Močnik je opozoril, da je italijansko sodstvo že pred skoraj 50 leti razveljavilo sodbo posebnega sodišča iz leta 1941, na podlagi katere je bilo ustreljenih pet slovenskih protifašistov. Problem ni le pravne, ampak tudi politične narave, je dejal govornik, za katerega je izziv velik, a se ga ne gre ustrašiti.