V Slovenijo naj bi na pomoč pri spopadanju z epidemijo covida-19 prišle medicinske ekipe iz sosednjih držav. Kot je v izjavi povedala strokovna direktorica šempetrske bolnišnice Dunja Savnik Winkler, naj bi v Slovenijo na pomoč prišli zdravniki in diplomirane medicinske sestre iz Italije.
"Danes je prišla informacija, da naj bi prišel na pomoč strokovni kader iz sosednjih držav. Tako naj bi z Italijo že imeli dogovor za pet specialistov intenzivne medicine in deset diplomiranih medicinskih sester. Kot stroka si želimo, da bi vsem slovenskim covidnim bolnikom omogočili zdravljenje v domači državi," je povedala. Zato trenutno prevozi najtežjih covidnih bolnikov na zdravljenje v tujino še niso potrebni. "Skoraj je lažje dobiti kader iz tujine, kot pa da bi organizirali prevoz kritično bolnih v tuje države," je pojasnila.
A na ministrstvu za zdravje pojasnjujejo, da dokončnih dogovorov še ni. Kot so sporočili, pogovori z okoliškimi državami glede kadrovske pomoči slovenskim bolnišnicam, ki so izjemno obremenjene zaradi številnih bolnikov s covidom-19, še potekajo. "V tem trenutku uradno ni bil sklenjen še noben dokončen dogovor," so pojasnili.
"Standard obravnave bolnikov bo močno zmanjšan"
"Z bolnišnicami dnevno usklajujemo potrebne zmogljivosti in danes vzpostavljajo vseh 288 predvidenih zmogljivosti v enotah intenzivne terapije," je na tiskovni konferenci povedal minister za zdravje Janez Poklukar. "Ob zasedenosti intenzivnih postelj nad 288 uvajamo skrajne izredne razmere – standard obravnave bolnikov bo močno zmanjšan," je napovedal. Slabšega standarda oskrbe bodo deležni tako covidni kot necovidni bolniki. "Smo v položaju, ko komaj rešujemo življenja in po drugi strani zdravimo nujna in hitra stanja," je poudaril.
Ker nimajo druge izbire, so po njegovih besedah v zdravstvu že v t. i. lockdownu oz. zaprtju. Vsi nenujni posegi so odpovedani ali se odpovedujejo. Bolnišnice v teh dneh prioritetno usmerjajo svoje kadrovske zmogljivosti v zdravljenje covidnih in necovidnih bolnikov, ki imajo oznako nujno ali zelo hitro. "Trenutno potekajo največja mobilizacija in premiki kadrov znotraj zdravstvenega sistema v zgodovini samostojne Slovenije," je zatrdil.
Najbolj primanjkuje medicinskih sester
Minister za zdravje je vse, ki so ustrezno usposobljeni, pozval, naj se javijo koordinatorjem prostovoljne pomoči, saj bodo veseli vsake pomoči. Pojasnil je, da je poleg glavnega koordinatorja bolnišničnih postelj Roberta Carotte imenovanih še 15 covidnih koordinatorjev za kadre v vseh covidnih bolnišnicah. "Najbolj nam v tem trenutku primanjkuje medicinskih sester, predvsem tistih, ki so kadar koli delale v enotah intenzivne terapije ali v operacijskih dvoranah oziroma so anesteziološke medicinske sestre. Ta trenutek je najožje grlo delo v enotah intenzivne terapije."
Do zdaj je bilo po njegovih podatkih iz necovidnih bolnišnic premeščenih vsaj 18 zdravnikov in več kot 40 medicinskih sester. Več kot 50 delavcev je bilo premeščenih iz zdravstvenih domov. Pomoč prihaja tudi zunaj bolnišnic, na pozive se je odzvalo okoli 130 zasebnikov in koncesionarjev.
Glede možnosti napotitve bolnikov v tujino oz. pomoči tujih kadrov v Slovenijo je pojasnil, da se z okoliškimi državami o tem pogovarjajo, a z nobeno niso sklenili kakšnega fiksnega dogovora. Prav tako je opozoril, da imajo zaostrene epidemične razmere tudi drugod.
"Bolnike, ki so ozdraveli po covidu, a jih ni mogoče odpustiti v domačo oskrbo, prerazporejamo v necovidne kapacitete, tudi v zdravilišča," je povedal minister. Centralizirali so psihiatrično zdravljenje covidnih bolnikov v ljubljanski psihiatrični kliniki. Centralizirali so tudi porode, če ne gre za nujne primere. Hkrati poteka tudi centralizacija otroške intenzivne terapije.
Opreme in kisika je dovolj
Kisika in jeklenk za oskrbo s kisikom je v Sloveniji dovolj, dobavitelji so povečali količino jeklenk s kisikom, izboljšala se je logistika razporejanja jeklenk po terenu, je zagotovil minister. "Državne blagovne rezerve in bolnišnice imajo v tem trenutku dovolj osebne varovalne opreme," je dodal.
3763 okužb, pozitivna skoraj polovica izvidov
V ponedeljek je bilo potrjenih 3763 okužb, opravljenih je bilo 7643 PCR-testov. Delež pozitivnih testov je tako znašal kar 49,2 odstotka.
V bolnišnicah je hospitaliziranih 1074 covidnih bolnikov, najmlajši je star 20 let. 236 jih potrebuje intenzivno nego, med njimi je tudi 18-letni bolnik. V ponedeljek je umrlo pet bolnikom s covidom-19.
Število aktivnih primerov okužbe je po ocenah NIJZ-ja 45.434. V ponedeljek so opravili tudi 81.690 hitrih antigenskih testov.
V primerjavi s ponedeljkom prejšnji teden, ko so potrdili 3344 okužb z novim koronavirusom, so jih ta ponedeljek našteli 419 več. Ta ponedeljek so opravili tudi 28 PCR-testov več. Delež pozitivnih izvidov je bil tokrat višji za 5,3 odstotne točke. Prejšnji torek je bolnišnično oskrbo potrebovalo 200 covidnih bolnikov manj kot danes, 43 manj jih je bilo na oddelkih intenzivne nege.
Pahor, Janša in Zorčič prejeli tretji odmerek cepiva
S tretjim odmerkom cepiva proti covidu-19 so se cepili tudi predsedniki republike, DZ-ja in vlade. Kot je razvidno iz objav na družbenih omrežjih, je predsednik republike Borut Pahor poživitveni odmerek prejel danes, predsednik vlade Janez Janša v ponedeljek, predsednik DZ-ja Igor Zorčič pa prejšnjo sredo.
Z dodatnim odmerkom je po podatkih NIJZ-ja v Sloveniji sicer cepljenih 176.740 ljudi. Poživitveni odmerek posvetovalna skupina za cepljenje pri NIJZ-ju trenutno posebej priporoča starim 50 let ali več, posebej ranljivim kroničnim bolnikom ne glede na starost, stanovalcem domov za starejše in drugih socialnovarstvenih zavodov, družinskim članom imunsko oslabelih oseb in posebej ranljivih kroničnih bolnikov ter osebam z večjo poklicno izpostavljenostjo.
Z enim odmerkom je v Sloveniji cepljenih 1.210.122 ljudi oz. 57 odstotkov vseh prebivalcev. Med starejšimi od 18 let je z enim odmerkom cepljenih 68 odstotkov prebivalcev, med starejšimi od 50 let pa 78 odstotkov. Z vsemi odmerki je cepljenih 1.132.229 oz. 54 odstotkov prebivalcev, med starejšimi od 18 let jih je cepljenih 64 odstotkov, med starejšimi od 50 let pa 74 odstotkov.
IJS: Vrh epidemije na intenzivnih negah konec novembra
Število okužb s koronavirusom je v starostni skupini nad 65 let predvidoma že doseglo vrh četrtega vala in upada, v svoji napovedi ocenjuje IJS. Gledano na celotno populacijo pa epidemija po njihovi oceni še vedno narašča.
Zdravstveni minister Janez Poklukar je v torek pojasnil, da prevladujejo okužbe med mlajšo populacijo in da v Sloveniji trenutno zaznavamo dva vrhova okužb, prvega v starostni skupini od pet do 15 let, drugega pa v skupini od 24 do 34 let.
Ob tem se v populaciji zmanjšuje delež potrjeno okuženih, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje. Zadnje bi bilo lahko po navedbah IJS-ja posledica cepljenja, prekuževanja in uporabe zdravila regeneron. Gre za zdravilo, ki se pri bolnikih, pri katerih pričakujejo težji potek bolezni, uporablja v prvih sedmih dneh okužbe z novim koronavirusom, so pred časom sporočili iz UKC-ja Ljubljana.
V enotah covidnih intenzivnih terapij bo po napovedi IJS-ja vrh predvidoma dosežen konec novembra, ob tem naj bi število covidnih bolnikov na intenzivnih oddelkih preseglo 250, "verjetno pa ne 300". Ocenjeno reprodukcijsko število znaša 1,05.
Mateja Logar: Epidemiološka situacija je odraz ekstremnega egoizma
"Trenutna epidemiološka situacija v Sloveniji je odraz ekstremnega egoizma. Ukrepi so dobri in primerni, dokler nam jih ni treba upoštevati in izvajati … Žal časa ni več in vsi moramo prispevati svoj del, samo tako bodo šole ostale odprte in zdravstveni sistem ne bo odpovedal," je na Twitterju zapisala vodja posvetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Mateja Logar.
V UKC-ju Maribor okrnjeni že vsi programi
Na novinarski konferenci UKC-ja Maribor je direktor Andrej Crnjac opozoril, da so okrnjeni že vsi programi, razen porodnišnica in pediatrični oddelek. "Povedati moram, da je situacija žal zelo, zelo resna," je dejal. Strokovni direktor Matjaž Vogrin je navedel, da je trenutno hospitaliziranih 172 covidnih bolnikov, od tega jih 42 potrebuje intenzivno nego. "Skoraj smo dosegli raven drugega in tretjega vala. Samo od včeraj na danes je bilo sprejetih 30 novih covidnih pacientov," je dejal in poudaril: "Trenutno skrbi za bolnike s covidom-19 okoli sto zdravnikov in 236 medicinskih sester. To so enormne številke, ob tem pa je okoli 360 naših sodelavcev na bolniškem dopustu, bodisi zaradi karantenskih odločb, okužb s covidom bodisi izgorelosti."
Dodatne postelje iščejo tudi za bolnike, ki potrebujejo intenzivno nego, a je to zaradi že velike obremenitve obstoječega kadra na tem področju zelo težko. Danes je prišlo v UKC Maribor na pomoč pet uslužbencev Slovenske vojske, ki so prinesli s seboj osem monitorjev in bodo pomagali v trenutno močno obremenjenem urgentnem centru. Pomagat je prišlo tudi osem medicinskih sester iz zdravstvenih domov, pomagajo tudi študenti in dijaki zdravstvene nege.
Med bolniki, ki potrebujejo intenzivno nego in so priključeni na respirator, jih je 15 odstotkov, ki so bili cepljeni z vsemi odmerki, vendar gre za starejše bolnike. 85 odstotkov pa jih ni bilo cepljenih, prav tako vsi mlajši bolniki, je dejal namestnik vodje covidnega intenzivnega oddelka Matej Bernhardt, ki je tudi opozoril, da se z dodatnim obremenjevanjem zaposlenih niža kakovost oskrbe bolnika. "Delamo na četrtini standardov. Pred covidom je za kritično bolnega skrbela ena ustrezno izobražena sestra, zdaj pa mora ta skrbeti za štiri bolnike hkrati. Mi se trudimo in bomo naredili vse, kar lahko, a osebja je preprosto premalo," je pojasnil.
Na novinarski konferenci so tudi opozorili, da bodo v primeru dodatnega višanja števila covidnih bolnikov prisiljeni zmanjšati tudi operativo na onkološkem oddelku. Boljša rešitev kot morebitna selitev covidnih bolnikov v druge države se jim zdi pomoč tujih zdravstvenih delavcev, saj Sloveniji močno primanjkuje ustreznega kadra oz. ljudi, ki znajo delati s pacienti. Slovenija pa ob tem razmišlja, da bi na pomoč priskočili anesteziologi, specialisti in intenzivisti iz Avstrije in Madžarske.
SV: Pomagali bomo, dokler nas bodo potrebovali
Zaradi primanjkovanja zadostnega števila ustrezno usposobljenega osebja so na pomoč priskočili študenti zdravstvene nege in medicine – več kot 50 študentov medicine in vsaj 260 dijakov in študentov zdravstvenih srednjih šol in fakultet –, prostovoljci Rdečega križa, v oba univerzitetna klinična centra ter v celjsko in novomeško bolnišnico pa so že prišle manjše zdravstvene ekipe Slovenske vojske.
Slovenska vojska je namreč vzpostavila štiri skupine za pomoč, v vsaki skupini je do pet ljudi, in sicer diplomirana medicinska sestra ali zdravstvenik, zdravstveni tehnik, vojaški bolničar in dva bojna reševalca. 20 pripadnikov Slovenske vojske bo tako pomagalo pri negi covidnih bolnikov, večina medicinskega kadra je iz vojaške zdravstvene enote, bojni reševalci pa so pripadniki 1. oz. 72. brigade Slovenske vojske.
Poveljnik logistične brigade polkovnik Franjo Lipovec je pojasnil, da bodo dobili osnovna navodila in zaščitno opremo ter bili razporejeni na oddelke, "kjer bodo potem normalno nudili skupaj z drugimi zaposlenimi v bolnišnicah zdravstveno oskrbo državljankam in državljanom republike Slovenije".
Zdravstvenega kadra je v Slovenski vojski sicer več, a morajo ob tem zagotavljati tudi nemoteno delovanje vojske. Trenutno je tako 20 pripadnikov največ, kar lahko za pomoč bolnišnicam namenijo dolgoročno. A se bodo, kot je zatrdil Lipovec, razmeram prilagodili in po potrebi zagotovili več kadra. "Pomagali bomo tako dolgo, dokler nas bodo potrebovali," je še dodal.
Vojska sicer ne pomaga prvič, saj so že v preteklosti pomagali z izposojo medicinske opreme, ki so jo ponudili v pomoč bolnišnicam za nemoteno delovanje v času epidemije covida-19. Pred časom so tako iz lahke premične bolnišnice Role 2 UKC-ju Ljubljana posodili premični rentgen, predvidoma danes pa bodo UKC-ju Maribor posodili določeno medicinsko opremo za spremljanje življenjskih funkcij bolnika.
Pripadniki SV med drugim že ves čas epidemije evakuirajo obolele pripadnike iz tujine, testirajo, analizirajo vzorce in proti covidu-19 cepijo tako pripadnike vojske kakor tudi zaposlene v kritični infrastrukturi. Poleg tega zagotavljajo dezinfekcijska sredstva in zaščitno opremo ter občinam nudijo pomoč pri izvajanju cepljenja.
Opuščanje drugih zdravstvenih programov
V UKC-ju Ljubljana, kjer so v ponedeljek odprli dodatni covidni oddelek v bolnišnici Petra Držaja, kader za oskrbo covidnih bolnikov sicer zagotavljajo predvsem na račun opuščanja drugih programov. Podobno pa je tudi v drugih bolnišnicah. V teh časih so vsake dodatne pomoči zelo veseli, je povedal vodja korporativne varnosti v ljubljanskem kliničnem centru Matjaž Tavčar. Zaradi razmer v UKC-ju je aktivirana tudi skupina za krizno delovanje, ki po besedah poveljnika Civilne zaščite UKC-ja Ljubljana Mirana Barukčića "koordinira delovanje prostovoljcev, pomoči, vsega, kar je izrednega v bolnišnici".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje