Predlog je za obravnavo po skrajšanem postopku vložila predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič. V skladu z njim bi bili preiskovanci v parlamentarni preiskavi bolj zaščiteni kot zdaj.

Z enim od sprejetih dopolnil zakonska novela ne bi več uvedla predhodnega preizkusa zahteve za parlamentarno preiskavo na ustavnem sodišču, če bi zakonodajno-pravna služba DZ-ja ugotovila, da obstaja dvom o ustavni dopustnosti zahteve. Še vedno pa v predlogu ostaja možnost za sprožitev naknadne ustavnosodne presoje akta, s katerim se odredi parlamentarna preiskava.

Zakonska novela bi odpravila neustavnosti zakona, ki jih je ugotovilo ustavno sodišče, je v predstavitvi predloga dejala Klakočar Zupančič. Institut parlamentarne preiskave se je po njenih ugotovitvah sicer spremenil v sredstvo za politično obračunavanje. "Če je ta institut prevečkrat uporabljen, se izvotli," je posvarila. Po njenih besedah niti zakon niti poslovnik o parlamentarni preiskavi vse od njunega sprejetja leta 1993 nista doživela korenitih sprememb.

Zakon mora po njenem prepričanju najti pravo razmerje med učinkovitostjo postopka na eni strani in varovanjem človekovih pravic in svoboščin na drugi. Zagotavljati mora izvajanje preiskave, hkrati pa tudi preprečevati zlorabljanje parlamentarne preiskave za politične boje med koalicijo in opozicijo.

Predsednica odbora Lena Grgurevič iz Svobode se je v razpravi strinjala z njo. Predlog sicer po njenem mnenju ni nujen, ker je postopek parlamentarne preiskave mogoče ustrezno izvesti že po obstoječi ureditvi. Vendar pa bo po predlogu zdaj vse jasno zapisano, je poudarila.

V opoziciji so bili medtem kritični. S sprejemanjem predloga se hiti, ker je DZ v ponedeljek na zahtevo DS-ja odredil parlamentarno preiskavo domnevnih zlorab pri poslovanju podjetij Gen-I in Star Solar ter financiranju Gibanja Svoboda, je dejal Branko Grims iz SDS-a. Osnovni namen predloga vidi v onemogočanju parlamentarne preiskave, če ta ne ustreza določeni politični skupini. Vendar je predlagateljica Klakočar Zupančič pojasnila, da predlog ne bo vplival na parlamentarne preiskovalne komisije, ki so že ustanovljene ali so v ustanavljanju.

Jožef Horvat iz NSi-ja pa je menil, da gre za "eklatantno krnitev ustavnega instituta parlamentarne preiskave". Tisti, ki izvajajo opozicijski nadzor, lahko po njegovem pojasnilu po obstoječi ureditvi tudi prek parlamentarne preiskave nadzirajo delovanje nosilcev javnih funkcij, "torej tiste, ki v rokah držijo moč oblasti".