Novi območni centri bodo centri za socialno delo Celje, Šaleško-Savinjska, Štajerska, Podravje, Pomurje, Južna Primorska, Severna Primorska, Primorsko-Notranjska, Gorenjska, Osrednja Slovenija, Ljubljana, Osrednja Slovenija zahod, Dolenjska in Bela krajina, Posavje, Koroška in Zasavje.

Skupne strokovne in splošne službe
Znotraj vsakega od 16 območnih centrov bo delovala skupna splošna služba, ki bo zajemala računovodstvo, administrativne naloge, pravno in kadrovsko službo. Pri območnih centrih bo oblikovana tudi skupna strokovna služba, v katero bodo ob izvedbi reorganizacije vključeni delavci, ki zdaj opravljajo vlogo koordinatorja obravnave v skupnosti in koordinatorja za izvajanje nadomestne kazni.

Predvideno je, da bo skupna strokovna služba pozneje vključevala tudi mobilno strokovno enoto, ki jo bodo sestavljali strokovnjaki z različnih področij, denimo psiholog, pravnik in specialni pedagog.

Centri bodo poleg delovanja na sedežu lahko poslovali tudi zunaj sedeža, in sicer na enotah. Te bodo poslovale v krajih, kjer imajo sedež zdajšnji centri, tako da bo vzpostavljenih 62 enot centrov.

Reorganizacija bo po zagotovilu ministrice za delo Anje Kopač Mrak v praksi zaživela s 1. oktobrom 2018.

Otroški dodatek tudi za 7. in 8. razred
Leto 2018 bo prineslo tudi več novosti na področju družine. Otroški dodatek v 7. in 8. dohodkovnem razredu, ki ga je varčevalni zakon iz leta 2012 ukinil, bo znova izplačan. Tako varčevanja pri otroških dodatkih ne bo več.

V 7. dohodkovni razred sodita starša, ki skupaj zaslužita neto med 2.637 in 3.379 evri, v 8. pa starša, ki skupaj zaslužita neto med 3.379 in 4.079 evri.

Tudi pomoč ob rojstvu otroka bo znova univerzalna pravica, tako da bodo do 280 evrov upravičeni starši novorojenčkov ne glede na materialni položaj družine. Ta rešitev po navedbah ministrstva še ni sprejeta v DZ-ju, vendar bo izplačilo zagotovljeno.

V letu 2018 bodo imeli očetje na voljo 30 dni plačanega očetovskega dopusta, kar je pet dni več kot letos in deset več kot leta 2016.

Tudi brez prič bo šlo
Z novim letom se bodo začele uporabljati določbe družinskega zakonika, ki se nanašajo na sklenitev zakonske zveze. Par se bo lahko odločil, da zakonsko zvezo sklene tudi brez prisotnosti prič. Zakonsko zvezo bosta bodoča zakonca lahko sklenila bodisi pred matičarjem in načelnikom upravne enote ali osebo, ki jo bo pooblastil, bodisi pred matičarjem in županom občine, na območju katere se zakonska zveza sklepa, bodisi zgolj pred matičarjem, kar je novost.

Župani ne bodo več potrebovali pooblastila načelnika upravne enote za sklepanje zakonske zveze na območju svoje občine, saj so pooblaščeni že po zakonu.

V letu 2018 je predvidena tudi višja denarna socialna pomoč za eno osebo. Po predlogu novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki naj bi ga vlada pripravila za sprejetje v DZ-ju še v tem mandatu, bi se zvišala na 331 evrov, kar je 34 evrov oziroma 11 odstotkov več kot zdaj, še piše STA.
(Pred)poročne pogodbe šele z 2019
Družinski zakonik uvaja tudi pogodbo o ureditvi pravnopremoženjskih razmerij oziroma t. i. predporočno pogodbo. A bodo te določbe začele veljati šele z aprilom 2019. Vseeno pa je pogodba takšne vrste, da se z njo lahko uredijo razmerja tudi za nazaj.