Tradicionalna slovesnost obuja spomin na primorske protifašiste in rodoljube, člane tajne organizacije Borba, Ferda Bidovca, Franja Marušiča, Alojza Valenčiča in Zvonimirja Miloša, ki so jih 6. septembra 1930 pri Bazovici ustrelili na podlagi obsodbe posebnega italijanskega fašističnega sodišča.

Predsednik odbora za proslavo Milan Pahor je med drugim poudaril, da bi moral spomenik bazoviškim junakom postati spomenik državnega pomena ter da je treba doseči revizijo t. i. prvega tržaškega procesa, na katerem je bila četverica obsojena, in proglasiti junake za nedolžne. Dodal je, da se mora omogočiti tudi prost dostop do obeležja obsojencem t. i. drugega tržaškega procesa leta 1941, ki so bili usmrčeni na Opčinah na kraju, kjer je še danes strelišče. Italijanska država Slovencem to dolguje, je prepričan Pahor.

Po besedah ministrice Novakove je bil upor proti fašizmu povsem razumljiv in upravičen, saj je Slovencem odvzel pravico do uporabe slovenskega jezika, kulture in celo do imen, ki so jim bila dana ob rojstvu.

Z vstopom Slovenije v EU so državne meje izgubile trdoto in vrata sodelovanja so se po besedah ministrice odprla vsem, ki v tem vidijo nove priložnosti in možnosti bolj kakovostnega in prijaznejšega sobivanja ter boljše medsebojne odnose med državama. Veseli jo, da se sodelovanje in medsebojno spoštovanje izboljšujeta.

Žal je na nekaterih območjih, predvsem v Reziji, tudi nekaj primerov nestrpnosti, ki pa ne smejo postati povod za nova zaostrovanja in poglabljanja razlik, saj ena sama iskra lahko zaneti velik požar, ki ga je težko pogasiti, je dejala Novakova. Glede različnih gledanj na iste dogodke pa je poudarila potrebo po času, da neodvisni zgodovinarji opravijo znanstveno delo in javnost njihova odkritja tudi sprejme brez čustvenih reakcij in sodb.