Ustavno sodišče je pretekli teden sprejelo sklep o umiku začasnega zadržanja izvajanja dela novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTV SLO). S tem je dalo zeleno luč za konstituiranje novih organov upravljanja. Prva seja novega sveta RTV Slovenija bo v ponedeljek.

Sorodna novica Za ponedeljek Grah Whatmough sklical prvo sejo novega sveta RTV Slovenija

Sodniki so se v ločenih mnenjih dotaknili zlasti vprašanja možnosti odprave začasnega zadržanja in kakšno vlogo je imel pri tem časovni pritisk, posledicah njihove odločitve pa tudi o pritiskih javnosti.

Sodnica Katja Šugman Stubbs tako navaja, da v pravnem svetu ne more biti nobenega dvoma o tem, da sme sodišče odpraviti začasno zadržanje, to je vsaj dvakrat v preteklosti tudi že storilo. Vprašanje je samo, pod kakšnimi pogoji. Ob tem poudarja, da je razumljivo, da mora sodišče bedeti nad okoliščinami, ki vplivajo na tehtanje škode na eni in na drugi strani, ter se odzvati, če oceni, da so se te okoliščine v tolikšni meri spremenile, da se tehtanje prevesi v nasprotno smer.

Na vprašanje, ali je hitrost odločanja lahko dejavnik, ki vpliva na izdajo ali odpravo začasnega zadržanja, pa pravi, da samo po sebi gotovo ne. Vendar pa je bila, kot poudarja v svojem mnenju Rajko Knez, časovnica hitrega odločanja del tehtanja, "kajti ugotovili smo hujše škodljive posledice v obeh primerih – tudi z zadržanjem, ne le v primeru odreka zadržanja". Zato je ustavno sodišče intenzivno odločalo, je navedel.

Obenem sta Špelca Mežnar in Knez opozorila, da je ustavno sodišče z začasnim zadržanjem ustvarilo stanje, v katerem je za nedoločen čas podaljšalo "mandate" (v. d. položaje) vodilnim na RTV SLO, ki so jim sicer na podlagi novega zakona že prenehali, ne da bi hkrati položaje teh oseb pravno uredilo. Pobudniki ustavne presoje (vodilni na RTV SLO) so se tako znašli v situaciji, ko so prav zaradi odločitve ustavnega sodišča svoje delo lahko opravljali dlje, kot je to predvidel zakonodajalec, hkrati pa ni bila vzpostavljena možnost ustavnoskladnega nadzora nad tem, ali nosilci svoje funkcije opravljajo odgovorno, izhaja iz njunih ločenih mnenj.

Knez sicer opozarja, da lahko z zakonskimi prenehanji mandatov nastanejo hujše škodljive posledice za njihove nosilce, vendar pa lahko nastanejo še hujše škodljive posledice, ko v času "trajanja mandatov, ki se nadaljujejo z izvrševanjem funkcije vršilca dolžnosti, ne bi bilo zadoščeno varovanju institucije javne RTV, če bi te odgovorne osebe ravnale v škodo ali v nasprotju z njenimi ustavno in zakonsko določenimi interesi".

Svetlič: Prenehanje mandatov pomeni nepopravljive posledice

Sodnik Rok Svetlič pa ob tem poudarja, da pobudnikom z odpravo začasnega zadržanja nastanejo nepopravljive posledice, saj jim mandati nepovratno prenehajo. Ko se bodo namreč konstituirali novi organi, vrnitev mandatov ni več mogoča. "Posledično so pobudniki glede ustavnosodnega varstva mandatov izgubili pravni interes, saj se jim pravni položaj ne more več izboljšati," opozarja. Tako bo zdaj ustavno sodišče "moralo ugotoviti neobstoj pravnega interesa in pobudo v bistvenem delu zavreči", je prepričan.

"Vsebinska odločitev v najpomembnejšem delu pobude zdaj ni več mogoča," meni Svetlič, saj je sklep o umiku zadržanja "de facto ustvaril isti učinek, kot bi ga vsebinska odločba, v kateri bi bilo ugotovljeno, da presojani zakon v delu, ki določa ex lege prenehanja mandatov, ni v neskladju z ustavo". Odprava začasnega zadržanja je tako izigrala določbe zakona o ustavnem sodišču, meni. Pobudnikom pa je ustavno sodišče torej onemogočilo sodno varstvo, meni.

"Ne glede na to, kako bo ustavno sodišče vsebinsko rešilo primer, bo ostal grenak priokus. Kajti molk ključnih ustavnih vprašanj, o katerih ne bo nikoli odločeno, bo ostal oglušujoč," je zapisal Svetlič.

Sodniki: Odločitev je mogoče sprejeti, le ne zelo hitro

Sodniki sicer zavračajo interpretacije obrazložitve sklepa o razveljavitvi zadržanja, iz katerih izhaja, da ustavno sodišče ni zmožno doseči odločitve glede ustavnosti novele zakona o RTV Slovenija. Menijo namreč, da bodo to odločitev lahko dosegli, najverjetneje celo v razumnem roku, vendar pa lahko ta rok pomeni več let. "Govoriti o krizi ustavnega sodišča, ker trenutno nismo sposobni doseči večine, je nepotrebno. Ustavno sodišče bo o pobudi slej ko prej odločilo," je denimo zapisala sodnica Mežnar.

Če trenutna nesposobnost ustavnega sodišča zagotoviti vsebinsko odločitev ni posebej kritična, pa tega nikakor ni mogoče trditi za apologijo obstrukcije, je dodala. Po njenih besedah je ustavno sodišče le po spletu čudežnih naključij tokrat zmoglo doseči kvorum za odpravo začasnega zadržanja. "A žal je treba priznati, da je bila nevarnost obstrukcije prvič v zgodovini te institucije še kako realna," je opozorila Mežnar. Dodala je, da zakon o ustavnem sodišču sodniku prepoveduje, da bi se vzdržal glasovanja.

Ob tem pa Mežnar poudarja pomen integritete sodnikov. "Edini zakonski in ustavni pogoj za ustavnega sodnika poleg starostnega je ta, da gre za 'pravnega strokovnjaka'. Ta standard je postavljen prenizko. Izkušnja s pretečo obstrukcijo nas je naučila, da je treba pri izbiri ustavnih sodnic in sodnikov dosledno vztrajati tudi pri (nezapisani) zahtevi po visoki moralni integriteti. Za razliko od ustavnega prava se spodobnosti ne da priučiti," je bila ostra.

Sodniki so bili tudi sicer kritični do burnih odzivov, komentarjev in pritiskov javnosti. "Pričujoči primer je žalostna slika stanja, ko skušajo nepravni vplivi skozi vse pore prodreti v proces ustavnega odločanja," je denimo poudarila sodnica Šugman Stubbs.

Svetlič kritiziral vlado in DZ

Svetlič pa je bil kritičen do vlade in državnega zbora, ki "sta se vključila v tekmo taktičnih izločanj sodnikov, kar se prav tako ni zgodilo še nikoli". "Številnih grobih izjav glede ustavnega sodišča in zagotovil, da bo oblast dosegla svoje na tak ali drugačen način, ni štel nihče več," je navedel.

Trije evropski poslanci iz vrst SDS-a in SLS-a, Romana Tomc, Milan Zver in Franc Bogovič, iz objavljenega Svetličevega stališča razberejo, da so bili ustavni sodniki v procesu odločanja deležni političnega pritiska. Zato bodo o tem obvestili predsednico Evropske komisije ter komisarja za pravosodje, komisarko za vrednote in preglednost, predsednico Evropskega parlamenta in predsednika Evropskega sveta ter jih pozvali k odzivu.