Odbor za finance je bil sklican na zahtevo opozicijskega NSI-ja. Foto: DZ/Martina Čuk
Odbor za finance je bil sklican na zahtevo opozicijskega NSI-ja. Foto: DZ/Martina Čuk

Uvedba davčnih blagajn je pomemben element v izboljšanju učinkovitosti in s tem tudi pravičnosti davčnega sistema v Sloveniji.

Mateja Vraničar, ministrstvo za finance
Odbor za finance, Mateja Vraničar
Državna sekretarka Mateja Vraničar kot pozitiven izkupiček davčnih blagajn izpostavlja učinkovit nadzor nad zavezanci, ki bo prispeval k bolj pravičnemu obdavčevanju. Foto: DZ/Martina Čuk

Kako bo obrtnik, ki ima registrirano dejavnost, konkurenčen tistemu, ki v nekem starem hlevu popravlja vaš razbiti avtomobil?

Jožef Horvat, NSi
Odbor za finance
V obrtniških združenjih so uvedbi nenaklonjeni. Foto: DZ/Martina Čuk

Vlada, ki je prejšnji teden potrdila akcijski načrt uvedbe davčnih blagajn, si od tega obeta od 50 do 100 milijonov evrov dodatnih prihodkov. Opozicijska stranka NSi je zato zahtevala razpravo na odboru DZ-ja za finance in monetarno politiko. Po štirih urah je koalicija ostala neomajna pri uvedbi pravih davčnih blagajn, opozicija pa skeptična.

V NSi-ju so ocenili, da bi uvedba namesto dodatnih 50 morala prinesti 500 milijonov evrov davka na dodano vrednost, če bi to res bil pravi ukrep v boju proti sivi ekonomiji. A v praksi ne gre za to, ampak za polnjenje računa in nadzor nad davčnimi zavezanci, je dejal poslanec Jožef Horvat.

Ministrstvo si obeta boljši nadzor
Ukrepov za boj proti sivi ekonomiji je več, je odvrnila državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar. Od davčnih blagajn si država obeta učinkovitejši nadzor nad zavezanci in kadrovsko razbremenitev finančne uprave. Zagotovila je, da so na ministrstvu izbrali stroškovno najmanj obremenjujočo rešitev za zavezance. Stroške nakupa ustrezne opreme je ocenila na približno 300 evrov.

Trgovci navajajo precej višje številke
A zavezanci se bojijo, da bodo imeli veliko večje stroške. Mira Lapornik iz Trgovinske zbornice Slovenije je povedala, da bo vsaka nova blagajna stala od 500 do 800 evrov, nadgradnja obstoječih računalniških programov za izdajanje računov pa ne bo zastonj, kot pravijo na finančnem ministrstvu, pač pa bodo morali veliki trgovski centri zanjo odšteti tudi do 10.000 evrov.

Težava šušmarjev
Davčnim blagajnam, kot so zamišljene, nasprotujejo tudi obrtniki in podjetniki. "Ne podpiramo davčnih utaj, a davčne blagajne nas zavirajo," je dejal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh. Po njegovem mnenju ne bodo zajezile sive ekonomije, saj so uperjene proti tistim, ki zakonito opravljajo dejavnost, medtem ko bi se vlada morala spopasti s težavo šušmarjev.

"Kako bo obrtnik, ki ima registrirano dejavnost, konkurenčen tistemu, ki v nekem starem hlevu popravlja vaš razbiti avtomobil," je to zahtevo ponazoril Horvat.

Koalicija in njena pogodba
Poslanci koalicije so po drugi strani spomnili, da gre za eno izmed zavez iz koalicijske pogodbe. "Gre za pomemben ukrep, ki bo zmanjšal potrebo po morebitnem prilagajanju davčnih stopenj v poznejšem procesu odpravljanja javnofinančnega primanjkljaja," je ob tem dejal Franci Križanič (SD). Dušan Verbič (SMC) pa je dodal, da gre za resno sporočilo vsem, ki doslej niso izpolnjevali svojih obveznosti do države, da je tega počasi konec.

Ciljni datum uvedbe davčnih blagajn je 1. januar 2016.



Uvedba davčnih blagajn je pomemben element v izboljšanju učinkovitosti in s tem tudi pravičnosti davčnega sistema v Sloveniji.

Mateja Vraničar, ministrstvo za finance

Kako bo obrtnik, ki ima registrirano dejavnost, konkurenčen tistemu, ki v nekem starem hlevu popravlja vaš razbiti avtomobil?

Jožef Horvat, NSi