Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih so poslanci na marčevski redni seji DZ-ja sprejeli z 48 glasovi za in nobenim proti.

V prehodnih določbah je opredeljeno, da se bo sprememba uveljavila po tem, ko bo gospodarska rast v državi 2,5-odstotna, 30 dni plačanega očetovskega dopusta pa bi postopoma dosegli v treh zaporednih letih.
Celotno trajanje dopusta se ob rojstvu otroka za oba starša skupaj podaljšuje z 12 na 12,5 meseca.
Zakon deli dopust ob rojstvu otroka na materinski, očetovski in starševski dopust. Materinski dopust, ki je bil do zdaj imenovan porodniški dopust, ostaja dolg 105 dni, 15 dni pa mora mati obvezno izkoristiti. Vsak izmed staršev ima pravico do 130 dni starševskega dopusta, ki je bil do zdaj imenovan dopust za nego in varstvo.

Mati lahko na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 30 dni pa je neprenosljivih. Oče pa lahko prenese na mater vseh 130 dni starševskega dopusta.

Po besedah ministrice za delo Anje Kopač Mrak je pomembna novost tudi v tem, da zakon na ustreznejši način ureja pravice socialnih staršev, ki dejansko negujejo in varujejo otroka.

Vrednotnice skozi drugo branje
Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno se je uspešno prebil skozi drugo branje. Tretje branje (in s tem sprejemanje zakona) je predvideno za majsko sejo DZ-ja. Kaj bo predlog zakona prinesel?

Gre za enega načrtovanih vladnih ukrepov zoper sivo ekonomijo. Nadzor nad delom na črno bi prenesel na carinsko upravo in uvedel strožje sankcije.

Ena vidnejših novosti so predlagane vrednotnice za osebno dopolnilno delo. To se bo obravnavalo po načelu vsako delo šteje, vrednotnice pa bodo omogočile plačevanje socialnih prispevkov zanj.

Vrednotnico bo ob sprejetju zakona moral za vsak koledarski mesec ob delih, kot je pomoč v gospodinjstvu, kupiti naročnik storitve, v primerih, kot sta izdelovanje izdelkov domače in umetnostne obrti ter njihova prodaja, pa izvajalec. V znesku sedmih evrov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in dveh evrov za zdravstveno varstvo in zavarovanje se jo bo vplačalo prek spleta (e-uprava) ali gotovinsko na upravni enoti.

Izračun je bil pripravljen tako, da bi ena vrednotnica predstavljala približno en dan pokojninske dobe izvajalca dela, je pojasnil Levanič.

Uvajanje sorodstvene pomoči
Poslanci so danes podprli dopolnila koalicije, pripravljena na pobudo opozicije, ki poleg medsosedske pomoči uvajajo sorodstveno pomoč. Sorodstvena pomoč bo po tej rešitvi vsako brezplačno delo sorodnikov do vključno tretjega kolena in se bo razširila tudi na dela v lastni režiji.

SDS in DL za umik vrednotnic
SDS je predlagal še dopolnila, ki bi umaknila predlagano uvedbo sistema vrednotnic. Zanje danes ni bilo dovolj podpore, čeprav so jim bili naklonjeni tudi v DL-ju. Podporo dopolnilom je na koncu izkazalo 39 poslancev, odreklo pa prav toliko.

Številni poslanci so prepričani, da bodo vrednotnice pomenile dodatno administrativno breme in da ne bodo zajezile sive ekonomije. Prav tako so ocenili, da je predvideni pavšalni znesek za vrednotnico nesorazmeren z uveljavljenimi razmerji med prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje v drugih oblikah dela.

Deset vrednotnic namesto ene
Po njihovem mnenju bo sistem, po katerem se bo v koledarskem mesecu za delavca, ne glede na to, ali bo pri nekem naročniku opravil 100 ali 10 ur dela, vplačalo eno vrednotnico, nepravičen. Poleg tega bo lahko po predlogu zakona nekdo 100 ur oddelal pri istem naročniku in dobil eno vrednotnico oz. en dan pokojninske dobe, nekdo drug pa 100 ur pri 10 naročnikih in bo za to dobil 10 vrednotnic oz. 10 dni pokojninske dobe.