Ko gre za organizirani ali gospodarski kriminal večjih razsežnosti, se tudi pri nas vse večkrat pojavlja vprašanje, čemu osumljencem sodišča ne zaplenijo premoženja vsaj začasno? Podatki kažejo, da tožilstva v posameznih primerih kriminalnih ravnanj tak ukrep predlagajo, sodišča pa tako možnost zelo redko uporabijo.

Zadnji tak primer je zadeva Šrot. Skupina koalicijskih poslancev je pred časom predlagala nov zakon, čeprav tudi po dozdajšnjem lahko zaplenijo premoženje. Ali gre za resen koalicijski predlog ali zgolj za politično propagando? Kako v zaplembe zajeti slamnata podjetja, poštne nabiralnike na tujem in kdaj bomo tudi pri nas priče primeru, ko bo storilcu, ki je protipravno prišel do premoženja, pravna država tega tudi zasegla? Nekateri pravni strokovnjaki so proti temu.

Zakon, ki ne ugleda luči sveta
Poslanka Zaresa in predlagateljica predmetnega zakona Cveta Zalokar Oražem pravi, da predlog zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora ni pesek v oči. Ugotovili so, da v Sloveniji za pripravo zakonodaje ni prave volje. En pokazatelj je tudi, da Slovenija ne bo ustanovila urada za vračanje premoženja. Ugotovili so tudi, da tudi ministrstvo zakonodaje ne pripravlja preveč dejavno. S svojim predlogom smo sprožili razpravo.

Boštjan Škrlec, državni sekretar na ministrstvu za pravosodje: "Ključ do zakona je v praksi. Kazenski zakonik že določa, da premoženja nezakonitega izvora posameznik ne more obdržati. Mednarodnopravno imamo primerljiv sistem. V praksi pa ta ureditev ni učinkovita. Vzrok za neučinkovitost ni v neustrezni zakonodaji." Dodal je, da je zadeva tudi ustavnopravno sporna, saj razlastninjenje dopušča le pod določenimi pogoji. Poleg tega statistika kaže, da je zaplenjenega le odstotek s protipravnimi dejanji pridobljenega premoženja.
Odvetnik Mitja Jelenič Novak nasprotuje zaplembam, ki nimajo pravnomočne obsodilne podlage. Razširjena konfiskacija pa dopušča, da bo zaplenjena tudi lastnina kolateralnega izvora nekoga drugega. "Ko kriteriji niso jasni, smo blizu arbitrarnosti. Tak sistem prinese bistveno več krivic kot koristi," je dejal.
Jelenič ima pomisleke tudi pri morebitnih zaplembah premoženja, pridobljenega z gospodarskim kriminalom. "Ne moremo enačiti nekoga, ki preprodaja droge, in nekoga, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo. Odvzem celotnega premoženja gospodarskemu kriminalcu bi bil nezaslišan, saj bi s tem kriminalizirali celotno njegovo podjetniško kariero in celotno dejavnost. Bistven element kaznivega dejanja je dokaz."

Boštjan M. Zupančič, sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice, ugovarja ustavnopravnim argumentom za neodvzem, saj bi posamezen odvzem lahko presojalo ustavno sodišče. "Namen zasebne lastnine je v stimuliranju zasebne pobude. Socialna funkcija lastnine je v ustavi zaspala." Rop stoletja, v katerem je bilo slovenskim delavcem ukradenega vse, kar so ustvarili v pol stoletja, je po njegovem mnenju treba vsaj preveriti. "To nima zveze s človekovimi pravicami, da se vsaj preveri, kako je nekdo do premoženja prišel." Ne strinja se niti z argumentom o arbitrarnosti tovrstnih ukrepov. Pravi, da obrnjeno dokazno breme v Sloveniji že poznamo: davčni postopek, v katerem zavezanec dokazuje izvor svojega premoženja.

Stanislav Pintar, okrožni državni tožilec, je dejal, da v Sloveniji že imamo tri mogoče instrumente zaplembe. Poudarja pa, da je odgovornost trenutno na tožilcu, da vzpostavi utemeljen sum, šele nato mora osumljenec dokazovati zakonitost izvora premoženja.

Sekretar Škrlec pravi, da ustrezne mednarodne institucije ugotavljajo, da je naš sistem ustrezen. Nobenega dokaza pa ni, da bo kopiranje tuje zakonodaje imelo želene posledice. Sodnik Zupančič pa, da imunski sistem države ne deluje. Na to po njegovih besedah kažejo podatki o prijavah policije, tožilskih postopkih in zanemarljivem številu obsodb na sodiščih.

Bojan Dobovšek s fakultete za varnostne študije (in avtor knjige o obrnjenem dokaznem bremenu) se strinja. Trdi, da je Evropa pred nami, saj se Slovenija ne odziva na "kriminaliteto elit". "Potrebujemo nove intelektualne elite, ki bodo vzpostavile nove vzore," pravi, saj je trenutna vrednota očitno le "v najkrajšem času kar najbolj obogateti". Za vse to pa so potrebni politična volja, pravni okviri in preventivni mehanizmi. Začnemo lahko le z novimi vrednotami.

Kako naprej?
Cveta Zalokar Oražem o nadaljnjih korakih, ki bi bili potrebni, pravi, da je na prvem mestu ustanovitev posebnega urada in sprejetje posebnega zakona. Po njenih besedah potrebujemo obrnjeno dokazno breme, predvsem pa področje ugotavljanja izvora premoženja iz kazenskega razširiti tudi v sfero civilnega prava. Politična volja je, pravi. "V dveh urah sem zbrala 36 poslanskih podpisov."

Bojan Dobovšek: Poleg ustrezne zakonodaje potrebujemo tudi sodelovanje državnih organov, odpraviti pa je treba tudi bančne tajnosti. Povsod. "Da ne bo več Cipra in Kajmanskih otokov."

Mednarodni sodnik Zupančič meni, da je v vsaki zdravstveni situaciji potrebna diagnoza, zatem pa prognoza. V Sloveniji je napačna že diagnoza, saj udeležencem v "lumpariji" ni pomembno nič, le to, kako bodo ukradli. To ni le značilnost v Sloveniji, temveč tudi na Islandiji, na Irskem in drugje. Gre za epidemijo.