Prebivalec Slovenije, rojen konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, je do svoje polnoletnosti zamenjal tri valute in štiri vrste bankovcev. Primerjava med povprečnimi plačami v zadnjih dvajsetih letih je tudi zato skoraj nemogoča.

Več tako pove primerjava podatkov o tem, koliko časa je bilo treba za nakup določene dobrine ali storitve delati v letu 1991 in koliko v letu 2017. Za kilogram črnega kruha smo denimo lani morali delati za tretjino manj časa, za kilogram sladkorja trikrat manj, za kilogram kave štirikrat manj in za nov osebni avtomobil znamke Renault Clio dvakrat manj kot leta 1991, kažejo podatki, ki so jih na Statističnem uradu RS (Surs) zbrali ob prihajajočem dnevu državnosti.

BDP na prebivalca štirikrat višji
V prvih letih samostojnosti se je Slovenija spopadala z visoko stopnjo inflacije, ki je bila leta 1991 skoraj 250-odstotna, pod deset odstotkov je padla šele v letu 1995. V letih 2015 in 2016 je bila celo deflacija (–0,5 oz. –0,1-odstotna), lani pa smo imeli 1,4-odstotno inflacijo.

BDP na prebivalca Slovenije je bil v letu 1991 štirikrat nižji kot v letu 2017, saj je pred 27 leti znašal 5.100 evrov, lani 21.000 evrov. Slovenija pa se je med evropsko osemindvajseterico po višini BDP-ja na prebivalca uvrstila na 16. mesto. Najvišji BDP so imeli v Luksemburgu (92.800 evrov), najnižjega v Bolgariji (7.100 evrov).

Močno se je od leta 1991 do danes spremenila struktura gospodarstva. Delež dohodka iz kmetijskih dejavnosti v BDP-ju se je zmanjšal za več kot polovico, s 5,7 odstotka na lanskih 2,1 odstotka. Močno se je zmanjšal tudi delež dohodka iz industrije in gradbeništva, ki je leta 1991 znašal 44 odstotkov BDP, lani 33,1 odstotka. Po drugi strani pa se je močno povečal delež dohodka iz storitev, in sicer s 50,3 odstotka na 64,8 odstotka. Podobne spremembe so se zgodile tudi v drugih državah.

Najpomembnejša partnerica ostaja Nemčija
Spremembe v gospodarstvu se odražajo tudi v zunanji trgovini Slovenije. V letu 1992 so bili glavni izvozni proizvodi Slovenije cestna vozila (11 odstotkov izvoza), obleka (10 odstotkov) in električni stroji in naprave (9 odstotkov). Lani je bil največji delež vrednosti izvoza Slovenije ustvarjen s cestnimi vozili (16 odstotkov), sledili so električni stroji in naprave (10 odstotkov) ter medicinski in farmacevtski proizvodi (prav tako 10 odstotkov).

Najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije je bila v vseh letih Nemčija. Pri trgovanju z drugimi članicami EU-ja pa se je najbolj povečalo trgovanje Slovenije z Avstrijo. Pri trgovanju z državami zunaj EU-ja je Slovenija največ blaga izvozila v države, nastale na ozemlju nekdanje Jugoslavije. V letih po osamosvojitvi se je nekoliko povečal izvoz Slovenije v Rusko federacijo, v letih po gospodarski in finančni krizi pa se je izvoz v to državo povečal najbolj.

Zelo se je okrepilo trgovanje s Kitajsko. Izrazito se je povečal uvoz iz Kitajske; delež uvoza iz te države je v 1992 znašal 0,3 odstotka, lani pa 3,1 odstotka celotnega uvoza Slovenije. V letu 2016 je s Kitajsko trgovala že več kot petina vseh slovenskih uvoznikov (tj. podjetij, ki uvažajo). Več jih trguje le še z Italijo, Nemčijo in Avstrijo.

Obisk turistov z 1,4 na 4,9 milijona
V 1991 smo našteli 1,4 milijona prihodov turistov, lani triinpolkrat več, 4,9 milijona. Povprečno število prenočitev na turista pa se znižuje; ob osamosvojitvi so turisti v Sloveniji prenočili povprečno 3,4-krat, v 2017 pa 2,5-krat. Največ prenočitev tujih turistov v Sloveniji so lani ustvarili turisti iz Italije (14 odstotkov), Nemčije (12 odstotkov), Avstrije (11 odstotkov), Nizozemske in Hrvaške (iz vsake po 5 odstotkov), Združenega kraljestva in Madžarske (iz vsake po štiri odstotke). Turisti iz neevropskih držav so v 2017 ustvarili 13 odstotkov vseh prenočitev tujih turistov pri nas.

Učencev manj, upokojencev več
Slovenija se stara. Prvega januarja 1991 je bila bila povprečna starost prebivalcev Slovenije 35,9 leta, 1. januarja 2018 že 43,2 leta. Leta 1991 je bilo v Sloveniji skoraj 21 odstotkov prebivalcev mlajših od 15 let, na začetku letošnjega leta je bil ta delež za skoraj šest odstotnih točk nižji in je znašal 15 odstotkov. Obrnjeno pa velja za prebivalce, stare 65 let ali več, ki jih je bilo leta 1991 med celotnim prebivalstvom skoraj 11 odstotkov, letos pa že več kot 19 odstotkov.

Posledica spremenjene demografske slike je na eni strani manjši vpis v osnovne šole in po drugi strani večje število upokojencev. V šolskem letu 2017/18 je bilo osnovnošolcev skoraj 44.000 manj kot v šolskem letu 1991/92. Vendar se število otrok, vpisanih v osnovno šolo, od leta 2011 spet nekoliko povečuje, kar je posledica naraščanja števila rojstev v obdobju od 2004 do 2010.

V letu 1991 je bilo v Sloveniji manj kot 400.000 upokojencev, lani 616.000. V 1991 je bilo razmerje med številom upokojencev in zavarovancev 2,0, v 2017 pa 1,49. Ob tem se slabša razmerje med plačami in pokojninami. V letu 1992 so povprečne neto starostne pokojnine dosegale 78,4 odstotka neto plače, lani le še 58,4 odstotka.

Daljša življenjska doba
Življenjska doba je daljša, kot je bila v letu 1991. V 1991 je bila povprečna starost umrlih 70 let, v 2017 pa skoraj osem let več. Deklice, ki so bile v Sloveniji rojene lani, lahko pričakujejo, da bodo doživele 83,7 leta, dečki pa nekaj več kot 78 let.

Statistiki sicer natančnejših podatkov o zdravstvenem stanju prebivalstva nimajo. Podatki, ki temeljijo na tem, kako so vprašani ocenili svoje splošno zdravstveno stanje, pa kažejo, da so se vrednosti teh samoocen v obdobju od 2005 do 2017 zvišale. Lani sta svoje zdravstveno stanje ocenili kot dobro ali zelo dobro skoraj dve tretjini oseb.

Bolniška odsotnost je bila v letu 2016 štiriodstotna, kar je manj kot pred desetimi leti. Povprečno trajanje enega primera bolniške odsotnosti se je od 2007 do 2016 skrajšalo s 17,9 na 14,6 koledarskega dneva.

Okoljska ozaveščenost mnogo višja
Podatkov za vse okoljske kazalnike žal nimamo prav od leta 1991, zadnji pa kažejo, da se naše ravnanje z okoljem izboljšuje. V 2016 je v Sloveniji nastalo 476 kg odpadkov na prebivalca. Razveseljivo je, da se zelo povečuje delež ločeno zbranih odpadkov. V letu 2002 smo jih tako zbrali le 8,6 odstotka, po zadnjih podatkih pa jih zberemo ločeno že skoraj 70 odstotkov.

Občutne spremembe je opaziti tudi pri pridelavi hrane, saj je bilo v letu 2000 v Sloveniji 115 ekoloških kmetijskih gospodarstev, v letu 2016 pa že skoraj 2.933.