Pripadniki Državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (DEvNUS) zunaj požarišča oziroma na njegovem robu že od začetka požara nenehno odstranjujejo neeksplodirana ubojna sredstva, so sporočili z Uprave RS za zaščito in reševanje. V torek in sredo so jih odstranjevali tudi na samem požarišču, da bi zagotovili varnost gasilskih enot pri gašenju tlečih ostankov požara.

"Od začetka požara so varno odstranili že več kot 260 kosov iz prve svetovne vojne, kar nanese tono in 600 kilogramov," so za MMC pojasnili na Upravi RS za zaščito in reševanje. Nato pa so v sredo pripadniki DEvNUS-a severnoprimorske regije poročali, da so na območju požarišča v občinah Miren - Kostanjevica in Renče - Vogrsko odstranili še 38 kosov neeksplodiranih ubojnih sredstev, skupaj 140 kilogramov. "Nevarne najdbe so avstrijskega, italijanskega in francoskega izvora iz obdobja I. svetovne vojne," pojasnjujejo in dodajajo, da so jih pripadniki DEvNUS-a do uničenja shranili na varno v ustrezno skladišče.

"Neeksplodirana ubojna sredstva se sprožijo odvisno od vrste sredstva in njegovega stanja ter poškodovanosti." V primeru neposrednega vpliva ognja se sprožijo pri temperaturi med 200 in 300 stopinjami Celzija. Ko bo na vrsti sanacija pogorišča, bodo pripadniki DEvNUS-a tudi z različnimi vrstami detektorjev kovin pregledali območje in odstranili odkrita neeksplodirana ubojna sredstva. "Sanacija bo zaradi velikosti požarišča potekala predvidoma do konca letošnjega leta," so še pojasnili na upravi.

Najtežje granate so tehtale tudi več kot 500 kilogramov

Od konca maja 1915 do konca oktobra 1917 sta se na Soški fronti v 12 ofenzivah spopadli avstroogrska in italijanska vojska. Fronta je prečkala tudi območje današnjega požarišča, največje bitke pa so potekale prav na Krasu, in sicer v letih 1916 in 1917, je za MMC pojasnil Jaka Fili, kustos v Kobariškem muzeju. Na tem območju je ostalo ogromno kosov orožja, predvsem granat, min in ročnih bomb. Večinoma je bilo orožje italijanskega in avstroogrskega izvora, a Italijani so uporabljali tudi britanske in francoske topove ter nekaj nemških iz predvojnih časov, Avstrijci pa so poleg svojih uporabljali še nemške topove.

Sorodna novica Kako je prva svetovna vojna spremenila svet

Nevarnost neeksplodiranih min, bomb in granat je odvisna od velikosti. "A tudi najmanjša je smrtno nevarna," pove Fili. Ob tem pa doda: "Največje so nevarne za zelo široko okolico. Najtežje granate so tehtale tudi več kot 500 kilogramov, v njih pa je bilo okoli 60 kilogramov eksploziva." Požar na Krasu je bil zaradi množice neeksplodiranih ubojnih sredstev še toliko bolj zahteven. "Težava je tudi v tem, da granata, ki jo zajame ogenj, ne eksplodira takoj. Preden eksplodira, se kuha in eksplodira z zamikom, ki lahko traja tudi več kot pol ure," še doda Fili.

Med dvanajstimi bitkami na Soški fronti, so se nekatere odvile prav v krajih, ki jih je zajel največji požar v zgodovini Slovenije. Kot navaja portal 100letprve.si, je v 7. soški bitki septembra 1916 Italijanom v štiridnevni ofenzivi uspelo zasesti Mirenski grad ter prodreti na avstrijsko ozemlje med Lokvico in Opatjim selom. V 8. soški bitki oktobra istega leta sta bila italijanska cilja Fajti hrib in Trstelj, kamor so v boj poslali 46.000 vojakov. Avstrijci pa so se umaknili na naslednjo obrambno linijo med Lokvico, Hudim Logom in Lukatičem. Novembra pa so najhujši boji 9. soške bitke divjali med Hudim Logom in Volkovnjakom na severnem delu kraške planote. Avstrijci so se umaknili na tretjo obrambno črto med Velikim Fajtim hribom in Kostanjevico na Krasu. Izgubljene položaje na Krasu so si Avstrijci priborili konec poletja 1917. "Končana je bila najbolj krvava ofenziva na slovenskih tleh," so zapisali na portalu 100letprve.si. Njene posledice pa čutimo še danes.