Državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec je poudarila, da želi vlada s predlaganim rebalansom hitro in odločno pomagati v poplavah prizadetim prebivalcem, podjetjem in kmetijstvu ter zagotoviti dostopnost prizadetih območij.

Predlagani rebalans v bilanci prihodkov in odhodkov povečuje odhodke za 220 milijonov evrov, predvideni so kot rezervacija sredstev splošne proračunske rezervacije za namen nujne pomoči ob naravnih nesrečah. V računu finančnih terjatev in naložb pa zagotavlja 300 milijonov evrov za obnovo po poplavah. Gre za prenos sredstev, ki so bila namenjena za morebitno dokapitalizacijo energetskih podjetij, a niso bila porabljena.

V tem trenutku dodatno zadolževanje z naslova sprememb ni potrebno, je še dejala Jazbec in dodala, da niso spreminjali fiskalnega okvira oz. zgornje meje dovoljenih odhodkov.

Drugi letošnji rebalans

S prvim rebalansom, sprejetim konec maja letos, so bili sicer odhodki proračuna zmanjšani na nekaj manj kot 16,1 milijarde evrov, prihodki pa na raven 13,1 milijarde evrov. Državna blagajna naj bi tako leto končala z 2,9 milijarde evrov primanjkljaja, kar v bruto domačem proizvodu (BDP) pomeni 4,5-odstotni delež.

Finančni minister Klemen Boštjančič pa je ob predstavitvi predloga drugega rebalansa pred dnevi dejal, da se bo primanjkljaj v deležu BDP-ja povečal na 4,9 odstotka.

Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun je danes dejal, da so spremembe v predlogu rebalansa smiselne, da pa predstavljajo le prvi korak pri proračunskem financiranju odpravljanja obsežnih finančnih posledic poplav. Te se bodo bolj pokazale ob jesenski pripravi proračunskih dokumentov za leti 2024 in 2025.

"Ob zavedanju nujnosti interventnih ukrepov pa bi morali biti tudi ti ukrepi usmerjeni in zagotavljati učinkovito uporabo javnega denarja ter v čim večji meri preprečiti kakršno koli nenamensko izkoriščanje javnih sredstev," je opozoril Kračun in dodal, da bo morala vlada v prihodnje reševati tudi izzive, ki pred naravno nesrečo niso bili ustrezno naslovljeni.

Opozicija meni, da bi bil rebalans lahko bolj ambiciozen

Poslanci večjih pomislekov glede predlaganega rebalansa niso imeli. Suzana Lep Šimenko in Rado Gladek (oba SDS) sta sicer menila, da bi bilo treba najprej postrgati pri državnih organih, preden se dodatno davčno obremenijo državljani, podjetniki, bankirji. Lep Šimenko je ob tem izrazila upanje, da bo država ustrezno počrpala evropska sredstva iz solidarnostnega sklada ter sklada za okrevanje in odpornost.

Tako kot omenjena poslanca SDS-a bi si tudi Aleksander Reberšek (NSi) želel bolj ambicioznega rebalansa, je pa, kot je navedel, tudi 520 milijonov evrov za ljudi pomembnih. "Še pomembneje pa se mi zdi, kako se bo ta denar porabil, to je ključna stvar," je dejal.

Koalicijski poslanci so se strinjali, da je nadzor nad porabo sredstev nujen. "Tudi sama bom zasledovala, da morajo biti vsa sredstva ciljno usmerjena in absolutno nadzorovana, da ne bo kakšne neprimerne porabe," je napovedala Monika Pekošak (Svoboda).

Njen poslanski kolega Lenart Žavbi pa je pojasnil, da je ključ do tega, da denar pride do ljudi, naslovljen v predlogu interventnega zakona, ki bo na matičnem odboru DZ-ja v sredo. Predviden je namreč člen, po katerem bo morala država javno objaviti vse prejemnike pomoči.

V zvezi s 520 milijoni evrov, predvidenimi v predlogu rebalansa, pa je Žavbi povedal, da gre le za stroške intervencije in začetno sanacijo, večina sredstev za sanacijo pa bo odpadla na proračun za leto 2024 in nato še tudi na proračune za leta 2025, 2026, morda 2027 in naprej.

Poslanci so danes podprli tudi predlog novele zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024. Kot je povedala Jazbec, predlog opredeljuje, kaj so postavke naravne nesreče. Ker se odpira program odprave posledic naravnih nesreč, želi dati jasna navodila, da se bodo ta sredstva lahko porabila le za odpravo posledic poplav in da je lahko tisti, ki odloča o prerazporeditvah v tem delu, le vlada.

Potrjevanje v četrtek

Poslanke in poslanci bodo o rebalansu odločali na četrtkovi seji, skupaj z interventnim zakonom.

Vlada je postopke za pripravo predlogov proračunov za prihodnji dve leti začela konec maja, osnutek je v grobem že predstavila na začetku poletja, a ga bo treba zaradi poplav dodatno prilagoditi.