Odbor DZ-ja za zdravstvo se je sešel na kar treh nujnih sejah. Na prvi nujni seji so poslanci obravnavali izvajanje nenujnih reševalnih prevozov, kjer se po mnenju NSi-ja pojavljajo zlorabe in obvodi. V vzhodnem delu Slovenije naj bi se namreč dogajalo, da koncesionarji podeljujejo pravico do izvajanja prevozov tudi podizvajalcem, ki ne ustrezajo merilom.

Člani odbora so z 11 glasovi za in nobenim proti sprejeli štiri koalicijske sklepe. Ministrstvu za zdravje predlagajo, da na svoji spletni strani objavi register izvajalcev zdravstvene dejavnosti, ki izpolnjujejo pogoje za izvajanje dejavnosti nenujnih in sanitetnih prevozov.

Pri tem naj bo jasno razmejeno, kateri izvajalci prevoze opravljajo znotraj javne zdravstvene mreže in pri katerih se lahko naročajo prevozi pacientov, ki jih krije zdravstveno zavarovanje, vključno z območjem, znotraj katerega prevoze opravljajo. S tem pa naj ministrstvo seznani vse izvajalce zdravstvene dejavnosti v javni zdravstveni mreži.

S tretjim sklepom je odbor ministrstvu, Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in zdravstvenemu inšpektoratu predlagal, da vzpostavijo učinkovitejši nadzor nad izdanimi dovoljenji in dodeljenimi koncesijami za izvajanje in obračunavanjem nenujnih in sanitetnih prevozov ter ustrezno in pravočasno sankcionirajo vsako kršitev, tudi z odvzemom dovoljenja za izvajanje te dejavnosti ali odvzemom koncesije.

Ministrstvu odbor predlaga še, da v treh mesecih od spremembe pravilnika o prevozih pacientov skladno s spremenjenim pravilnikom preveri, ali vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki izvajajo nenujne in sanitetne reševalne prevoze, še izpolnjujejo pogoje za izvajanje te dejavnosti. Izvajalce, ki ne izpolnjujejo pogojev, pa naj ministrstvo skladno s pravilnikom ustrezno sankcionira, vključno z odvzemom dovoljenja in ali koncesije, ter s tem seznani odbor za zdravstvo.

Kot je povedala poslanka Svobode Tamara Kozlovič, sicer tudi predsednica odbora za zdravstvo, so sklepe v koaliciji pripravili na podlagi sklepov, ki so jih predlagali poslanci NSi-ja, in so jih še dodatno "zaostrili". Predlaganih sklepov NSi-ja pa poslanci s šestimi glasovi za in osmimi proti niso sprejeli.

Izvajanje prevozov brez koncesije

Sklic nujne seje so zahtevali v NSi-ju. Kot je dejala poslanka NSi-ja Iva Dimic, so nenujni reševalni prevozi po zakonodaji prevozi zavarovanih oseb, ki so nepokretne ali potrebujejo prevoz na dialize in z njih, ali pa v primerih, ko bi bil prevoz z javnim prevoznim sredstvom ali avtomobilom škodljiv za njihovo zdravje. Pri nenujnih prevozih stanje pacientov zahteva spremstvo zdravstvenega delavca, pri sanitetnih pa ne, je dodala.

Na območju Maribora, Ptuja, Ormoža in Celja po besedah Dimic poslujejo izvajalci, ki niso koncesionarji pri izvajanju nenujnih prevozov in nimajo pogodbe z ZZZS-jem za izvajanje teh prevozov, imajo pa dovoljenje ministrstva za zdravje. Toda praviloma ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev dovoljenja za nenujne prevoze, kvečjemu za sanitetne, na podlagi naročil pa opravljajo tako nenujne kot sanitetne prevoze, je dejala. Učinkovitega nadzora ni, saj imajo takšni izvajalci sklenjen dogovor s koncesionarjem, ki prevoze nato obračuna ZZZS-ju, kot da bi jih opravil sam.

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež je pojasnil, da službe ministrstva že pripravljajo predloge konkretnih rešitev in sprememb, ki bodo temelj za strokovno razpravo med različnimi deležniki z namenom poiskati rešitve.

Ministrstvo in ZZZS sta po njegovih besedah za leto 2024 dala jasno navodilo zdravstvenim zavodom, da lahko nenujne prevoze naročajo le pri izvajalcih, ki imajo pogodbo z ZZZS-jem. Hkrati so se z zdravstvenim inšpektoratom dogovorili o posebnih oblikah nadzora, saj je tovrstno dejavnost težko preverjati z običajnimi nadzori.

Direktorica zdravstvene analitike in ekonomike na ZZZS-ju Sladjana Jelisavčić je pojasnila, da si tudi na zavodu želijo sistemskih rešitev. Lani so izvedli tri nadzore glede pravilnosti predpisovanja nenujnih prevozov in ugotovili nekatere nepravilnosti. Nekatere nepravilnosti v različnih obsegih so ugotovili tudi v okviru osmih nadzorov nad obračunavanjem kilometrov.

Na ZZZS-ju si po njenih besedah želijo uvedbe elektronskega naloga za nenujne prevoze in za vzpostavitev neodvisne dispečerske službe, ki bi razporejala prevoze med različnimi izvajalci ter tako "pretrgala vez" med naročnikom in izvajalcem, hkrati pa bi optimizirala izvajanje nenujnih prevozov.

Za spremembe pri izvajanju nenujnih prevozov sta se zavzela tudi predstavnik Zveze organizacij pacientov Slovenije Tomaž Schara in predsednica Združenja Europa Donna Slovenija Tanja Španić. Ta je opozorila tudi na pritožbe pacientov o pogosti prenatrpanosti vozil in na primere dolgotrajnega čakanja na nenujni prevoz.

To težavo je med drugim omenil tudi poslanec SDS-a Andrej Kosi. Po njegovih besedah se dogaja tudi, da pacienti na prevoz iz bolnišnice čakajo od tri do šest ur. Sam ne vidi težav v oddajanju prevozov podizvajalcem, če imajo ti ustrezne ekipe, vozila in dovoljenje ministrstva.

Poslanka SD-ja Bojana Muršič je dejala, da so primeri praks, ki so bili predstavljeni na seji odbora, skrb vzbujajoči. Podprla je tudi predloge predstavnice ZZZS-ja. Kozlovič pa je izrazila upanje, da bodo danes predstavljene rešitve čim prej "na mizi".

Razprava glede reorganizacije urgentne medicine

Druga nujna seja je bila namenjena opredelitvi do evropske uredbe o postopkih EU-ja za odobritev in nadzor zdravil ter določitvi pravil, ki urejajo Evropsko agencijo za zdravila.

Na tretji seji pa so poslanci razpravljali, kako bodo delovali načrtovani satelitski urgentni centri in kakšna so merila za njihovo umeščanje. V NSi-ju vladi očitajo, da pri načrtovani reorganizaciji nujne medicinske pomoči ni upoštevala regijskih posebnosti in da javnosti ni ustrezno sporočala načrtovanih sprememb. Po njihovih besedah primestne nujne medicinske pomoči dobro delujejo, medtem ko bi vlada zdaj na teh območjih hkrati uvajala satelitske urgentne centre s tako rekoč enako diagnostiko.

Burno razpravo so zaznamovali očitki opozicije o reorganizaciji na podlagi vprašljivih meril, kar so predstavniki ministrstva za zdravje in poslanci Svobode zavračali in poudarjali tudi, da kamniške urgence ne ukinjajo.

V NSi-ju so po besedah poslanca Mateja Tonina sklic nujne seje zahtevali, ker ugotavljajo, da "vsi državljani Republike Slovenije nimajo enakih možnosti za preživetje ob nesreči". Ob tem je Tonin spomnil, da je vlada pred kratkim sprejela uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za leto 2024, v njej pa med drugim določila seznam predvidenih satelitskih urgentnih centrov. Merila za določitev centrov so po mnenju Tonina lobistična, in ne strokovna. Pozneje je sicer dejal, da sploh ni jasno, na podlagi katerih meril je bil oblikovan seznam predvidenih satelitskih urgentnih centrov.

Uredba po njegovih besedah določa 35 satelitskih urgentnih centrov. Iz uredbe, ki je bila 16. februarja objavljena v uradnem listu, pa izhaja, da je načrtovanih 15 satelitskih urgentnih centrov.

Kordež je ocenil, da je bil Toninov nastop političen in da ni prikazoval nič drugega kot nerazumevanje sistema NMP-ja. Poudaril je, da omenjena uredba v letošnjem letu nikjer ne predvideva krčenja mreže NMP-ja, pač pa mrežo krepi z dodatnimi sredstvi, ki jih bo prejel tudi večkrat izpostavljeni ZD Kamnik. Sredstva bodo namenjena za vzpostavitev sistema vozil urgentnih zdravnikov, kjer bodo zdravnike spremljali diplomirani zdravstveniki. Tako bodo zdravniki na teren odhajali le, če bo to potrebno, je dejal. Morebitne spremembe lokacij izvajanja NMP-ja ali optimizacije mreže z združevanjem dežurnih mest bodo potekale v soglasju z deležniki na lokalni ravni, je napovedal.

V NSi-ju, v katerem so zahtevali sklic nujne seje odbora, so pripravili dva sklepa. Po prvem bi odbor za zdravstvo pozval ministrstvo za zdravje, da ga v roku dveh tednov pisno seznani z merili in analizami, ki so podlaga za določitev lokacij satelitskih urgentnih centrov. Z drugim sklepom pa bi odbor pozval ministrstvo, naj lokalne skupnosti in zdravstvene domove (ZD) v roku dveh tednov podrobno seznani z novim konceptom delovanja NMP-ja in pridobi njihovo mnenje. Za sklepa je glasovalo pet poslancev, osem pa jih je bilo proti, zato jih odbor ni sprejel.