Predlog zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države so pripravili v Inštitutu 8. marec, vanj pa so vključili 11 zakonov, ki so bili spremenjeni v času vlade Janeza Janše.

V preteklo stanje vračajo ureditve na področju sestave svetov izobraževalnih zavodov, kadrovanja v policiji in izključevanja nevladnih okoljevarstvenih organizacij iz postopkov obravnave okoljske problematike. Predlog med drugim ukinja še pravno podlago za vstop podjetja Uber na slovenski trg, zmanjšuje vpliv odločanja kulturnega ministra na kulturnih programskih in projektnih razpisih in povečuje vpliv strokovnih komisij, ukinja posege v neodvisnost državnih tožilcev in tožilk ter za tuje študente umika pogoj, da potrebujejo za študij v Sloveniji na računu 5000 evrov.

Kritike pravnikov v DZ-ju

Zakonodajnopravna služba DZ-ja je podala vrsto pripomb na posamične novele zakonov. Meni, da noveliranje več zakonov v okviru enega zakona, t. i. omnibus zakon, v tem primeru ni utemeljeno. Predlaga, naj se novelira vsak zakon posebej. Izpostavila je tudi, da naslov zakona ne odraža bistvene vsebine zakona, temveč predlagateljevo subjektivno oceno, zato svetuje, da se naslov predloga zakona ustrezno prilagodi. Opozorila je tudi na to, da predlog zakona vsebuje tudi novelo zakona o dohodku pravnih oseb, ki pa je izvzet iz referendumskega odločanja, kar pomeni, da na celoten zakon referendum ni mogoč.

Vlada je k zakonu podala pozitivno mnenje. Pri vsebinah je vlada tvorno sodelovala in pripravila dopolnila, je na seji odbora v imenu vlade dejal državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Branko Lobnikar. Koalicija je sicer vložila 15 dopolnil k predlogu zakona, ki so bila na odboru prav tako potrjena. Polovica teh dopolnil sicer le odpravlja pomisleke zakonodajnopravne službe DZ-ja, so pojasnili v koaliciji.

Državni svet nezadovoljen z rešitvami

Predlog je obravnavala tudi komisija državnega sveta za državno ureditev, ki je nanj podala negativno mnenje. Kot je na današnji seji odbora dejal državni svetnik Milan Ozimič, so rešitve prejšnje vlade podprli, zato bi bilo nesmiselno, če bi zdaj spremenili mnenje. Izpostavil je, da večina teh ukrepov še ni začela veljati in da torej o morebitnih škodljivih posledicah še ni mogoče govoriti.

Poslanska razprava

V razgreti razpravi so poslanci opozicije iz vrst SDS-a predlagateljem očitali, da je predlog zakona neustaven, saj ne dopušča referenduma, da ni bilo javne razprave, da vanjo ni bila vključena stroka, da tisti, ki jih spremembe zakonov zadevajo, niso imeli priložnosti podati svojega mnenja, t. i. omnibus zakon pa da je v nasprotju s poslovnikom DZ-ja. Zaradi 15 dopolnil koalicije pa menijo, da to ni več isti zakon, za katerega so ljudje zbirali podpise. "Nalagali ste ljudstvo," je dejala poslanka SDS-a Anja Bah Žibret. Njen strankarski kolega Branko Grims pa je dejal: "Se vidimo na ustavnem sodišču, pa še kje."

Koalicija je predlog zakona pozdravila, opoziciji pa med drugim očitala hinavščino. Ta zakon je nastal kot odziv na ravno te zlorabe oblasti, ko je oblast pod pretvezo sprejemanja nujne zakonodaje vanjo začela vtikati podtaknjence, ki niso imeli nobenega smisla, je izpostavil vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec. Poslanka Levice Nataša Sukič pa je dodala, da v SDS-u ves čas izpostavljajo mnenje zakonodajnopravne službe. "Še pred kakšnima dvema mesecema pa so imeli popolnoma 'poklopljena' ušesa, ko je ta opozarjala na čisto vsak njihov zakon," je dejala. Po njenih besedah je potreba po tem zakonu nastala zaradi "motenj v demokratičnem procesu v zadnjih dveh letih".

DZ bo o predlogu zakona odločal na četrtkovi izredni seji. V Inštitutu 8. marec pa so v sporočilu za javnost po seji zapisali, da glasovanje na odboru nakazuje tudi smer glasovanja na četrtkovi seji. "Sprejetje zakona tako na novo vzpostavlja demokratične standarde," so zapisali. Dodali so še, da je bilo na seji odbora izrečenih veliko besed, proti vsem žalitvam pa bodo ukrepali pravno.