V vladni predlog so posegli z vrsto dopolnil, ki so jih pripravili v koaliciji. Razprava se je sicer vrtela predvsem okoli predvidene ustanovitve centra za kadre, pri čemer so največ pomislekov imeli v SDS-u.

Kot je pojasnil minister za javno upravo Franc Props, gre za sistemski zakon. Ureditev tega področja se namreč zadnjih dvajset let ni bistveno spreminjala, njena posodobitev pa je nujna zaradi izkušenj iz prakse in spremenjenih družbenih razmer. Med cilji zakonskega predloga je navedel povečanje učinkovitosti javne uprave, okrepitev transparentnosti zaposlovanja, zagotovitev strokovno usposobljenih in kompetentnih kadrov ter večjo fleksibilnost pri ravnanju s kadri.

Po njegovih besedah je osrednja novost ustanovitev centra za kadre znotraj ministrstva za javno upravo. Ta bo izvajal prvi del izbirnega postopka s preverjanjem izpolnjevanja pogojev in presojo temeljnih kompetenc kandidatov za zaposlitev v organih državne uprave. Celoten postopek bo digitaliziran in ne bo več pozivanja k dopolnitvam vlog. Postopke bodo pohitrili in poenotili, za vse uradnike bodo zagotovili enake vstopne pogoje, kasneje pa bodo lahko na podlagi internega natečaja prehajali iz organa v organ znotraj internega trga dela.

Kandidati, ki bodo uspešni v prvem delu, se bodo uvrstili v drugi del izbirnega postopka, ki bo izveden pri organu samem, je pojasnil Props. Kot je navedel, bo center prvi del izbirnega postopa izvajal tudi za druge državne organe in občine, ki bodo pristopili k internemu trgu dela.

Prav glede slednjega so imeli največ pomislekov v opozicijski stranki SDS, pri čemer so se oprli na mnenja združenj občin. V Združenju občin Slovenije so med drugim zapisali, da bi centraliziran sistem zaposlovanja lahko otežil prilagodljivost zaposlitvenih postopkov in zmanjšal možnosti delodajalcev, da pridobijo kader, ki najbolje ustreza njihovim potrebam.

Andrej Kosi (SDS) je ocenil, da bo šlo še za eno "politično sito". Po njegovem mnenju je nedopustno, da bi država odločala o kadrih v lokalni samoupravi. "Vedno bolj stremimo k decentralizaciji, vi pa uvajate centralizacijo, centralizacija nikoli ni bila v redu," je poudaril. V SDS-u so tako z dopolnili predlagali črtanje določil, povezanih z ustanovitvijo centra za kadre, ki pa jih večina na odboru ni podprla.

Kot pomembno, da vključitev v postopke prek centra za občine ne bo obvezna, temveč se bodo lahko vključile tiste, ki bodo to želele, je poudarila tudi Vida Čadonič Špelič (NSi), ki je sicer prepričana, da je ministrstvo imelo dober namen.

Državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo Mojca Ramšak Pešec je pojasnila, da takšno rešitev uvaja več evropskih držav. Ker bodo postopki v centru za kadre v celoti informatizirani, ne bo možno, da bi prihajalo do kakšnih političnih presoj ali vplivanja ministrstva. Občine in tudi drugi državni organi pa se bodo sami odločili, ali bodo pristopili na interni trg dela ali ne, je poudarila.

Da bo z enotnim postopkom več transparentnosti in preglednosti in manj možnosti za politične pritiske, je prepričana tudi Tamara Kozlovič (Svoboda). Tako Kozlovič kot njena strankarska kolegica Janja Sluga sta poudarili, da bo center prvi del postopka izpeljal samo za tiste občine, ki se bodo tako odločile. Po besedah Sluga bo center izvedel razpis po naročilu tistega, ki kader potrebuje, nato pa bo administrativno preveril izpolnjevanje predpisanih pogojev, kar morajo tako narediti vsi, ki iščejo kadre, tudi občine.

Sluga je ob tem dodala, da ne razume nasprotovanja SDS-a centru za kadre, saj je vzpostavitev kompetenčnega centra in dvig usposobljenosti zaposlenih v javni upravi del načrta za okrevanje in odpornost, ki ga je pisala prejšnja vlada, in je tudi pogoj za odobritev evropskih sredstev.

Več pripomb k zakonskemu predlogu je sicer imela tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba, ki je med drugim kot neustrezno ocenila napotovanje na urejanje s kolektivno pogodbo, ko gre recimo za disciplinsko odgovornost ali letni dopust. Ob tem je opozorila, da se že zadnjih dvajset let uporablja tovrstna "prehodna ureditev", ker kolektivna pogodba ni bila sklenjena. Državna sekretarka je zagotovila, da o tem pogajanja že potekajo.

Odbor je danes na predlog koalicije k predlogu zakona z okoli 190. členi sprejel več kot 50 dopolnil, s katerimi so med drugim sledili tudi nekaterim opozorilom zakonodajno-pravne službe. Kot je dejala Kozlovič, dopolnila po njihovem mnenju izboljšujejo člene, če bo treba, pa jih lahko do seje DZ-ja še nadgradijo. Dopolnjen predlog zakona je sicer odbor danes sprejel z osmimi glasovi za in štirimi proti.