Upokojenci bodo tako lahko po predlogu v koledarskem mesecu opravili največ 90 ur začasnega ali občasnega dela oz. tudi največ 120 ur v koledarskem mesecu, vendar največ trikrat v koledarskem letu. Ob tem seštevek ur opravljenega začasnega ali občasnega dela v koledarskem letu ne bo smel preseči 1080 ur, je dejala državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateja Ribič.

Po zdaj veljavnem zakonu lahko upokojenec začasno ali občasno delo opravlja v obsegu največ 60 ur v koledarskem mesecu, pri čemer neizkoriščenih ur ni mogoče prenašati v naslednji koledarski mesec. Pri tem seštevek ur opravljenega začasnega in občasnega dela v koledarskem letu ne sme preseči 720 ur.

Predstavniki Trgovinske zbornice Slovenije in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije so predlog pozdravili, v sindikalnih vrstah pa so bili kritični. Predlog bi morali obravnavati v socialnem dialogu, sta opomnila Jakob Počivavšek iz Pergama in Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.

Po Zorkovih besedah se bojijo, da bo začasnost ukrepa postala trajnost. Kot je dejal, so omejitve v veljavni zakonodaji podane prav zato, da upokojenci ne bi predstavljali nelojalne konkurence. A kot je predlog zastavljen zdaj, je namen ministrstva narediti konkurenco zaposlenim delavcem, je opozoril.

V razpravi članov odbora je Primož Siter iz Levice dejal, da razume, da si nekateri upokojenci želijo delati iz veselja do dela, a večina se jih odloči za dodatno delo zaradi nizkih pokojnin. Predlog po njegovi oceni ne rešuje socialne ogroženosti upokojencev, ampak jim ponuja le, da kljub 40 letom dela in izčrpanosti delajo še naprej.

Tadeja Šuštar Zalar iz NSi-ja je ob tem opomnila, da predlog nikogar ne sili k delu. Pač pa v razmerah, ko primanjkuje delavcev, omogoča delo tistim upokojencem, ki želijo delati.

S sklepom, ki so ga predlagali v Levici, bi bilo upokojensko delo ovrednoteno tako kot študentsko delo, pri katerem najnižja urna postavka zdaj znaša 6,17 evra bruto. Vendar pa odbor ni sprejel predlaganega sklepa.

Državna sekretarka Ribič se je strinjala, da urna postavka za delo upokojencev ne sme biti nižja od urne postavke za študentsko delo, vendar pa je treba to urediti sistemsko, in ne v interventnem zakonu, je pojasnila.

Poslanec SDS-a Marijan Pojbič je podprl njene navedbe, Siterjevo navajanje pa ocenil kot zavajanje. Mojca Žnidarič (Konkretno) je prav tako posvarila pred zavajanjem, medtem ko si vlada prizadeva za reševanje težav zaradi premalo delovne sile.

Predlogu so bili naklonjeni tudi nekateri v opoziciji. Kdor med starejšimi hoče delati, naj dela, meni Vojko Starović iz SAB-a. Matjaž Han iz SD-ja pa je ocenil, da predlog omogoča dovolj delovne sile tam, kjer je zaradi posledic epidemije primanjkuje.
V SD-ju in LMŠ-ju so sicer želeli z dopolnilom doseči, da bi interventni ukrep trajal do 30. junija, potem pa bi se lahko podaljšal. Vendar dopolnilo ni bilo sprejeto.

Po besedah poslanke LMŠ-ja Andreje Zabret pa ukrep prihaja prepozno. Največje težave so bile decembra in januarja, zdaj pa se peti val epidemije že končuje, je dejala. Poleg tega je bila kritična, ker je bil predlog vložen brez socialnega dialoga, čeprav posega na trg dela.

Podobnega mnenja so bili nepovezani poslanci. Vlada se ni niti potrudila, da bi šla naproti deležnikom, je dejala Janja Sluga. Sicer pa epidemija zdaj pojenjuje, karantene se ukinjajo, tako da želi predlog po njenem mnenju reševati težave s pomanjkanjem delovne sile dolgoročno, ne pa v povezavi z epidemijo.

Odbor DZ-ja pritrdil odpravi nekaterih anomalij v pokojninski zakonodaji

Odbor DZ-ja za delo je brez glasu proti potrdil tudi dopolnjeni predlog pokojninske novele, s katero želi koalicija popraviti nekatere anomalije v pokojninskem sistemu. Izboljšali bi položaj za nekatere skupine že upokojenih ali pa prihodnjih upokojencev.

S predlogom bi po besedah Jožefa Horvata iz NSi-ja očetom pri izračunu pokojninske osnove omogočili uveljavljanje dodatnega odmernega odstotka zaradi skrbi za otroke, če mati ne izpolnjuje pogojev za predčasno, starostno ali invalidsko upokojitev in če soglaša s tako rešitvijo.

Naslednja skupina, ki jo predlog zadeva, so prejemniki vdovskih in družinskih pokojnin, pri katerih je na višino te pokojnine vplivalo zavarovanje za ožji obseg pravic za čas zavarovanja po 11. členu pokojninskega zakona iz leta 1983.

Dopolnitve tega zakona iz leta 2020 so vzpostavile podlago za novo odmero pokojnin za prejemnike starostnih, predčasnih, delnih in invalidskih pokojnin. Ni pa bila omogočena nova odmera vdovske oziroma družinske pokojnine v primerih, ko je upravičenec do nove odmere po omenjenih dopolnitvah umrl.

Predlog zato daje možnost za podajo vloge za novo odmero pravice tudi prejemnikom vdovskih in družinskih pokojnin, ki jim je bila pred 1. januarjem 2021, torej pred začetkom uporabe omenjenih dopolnitev, odmerjena pravica do pokojnine po osebi, ki bi bila v skladu z dopolnitvami iz leta 2020 upravičena do višje pokojnine, če ne bi umrla.

Po predlogu bi bili nadalje na boljšem prejemniki invalidskih nadomestil ter družinske in vdovske pokojnine, ki so pravice do teh prejemkov pridobili pred uveljavitvijo pokojninske novele, ki je začela veljati 1. maja lani. Omogočili bi jim novo odmero invalidskih nadomestil oz. novo odmero pokojnine z upoštevanjem omenjene novele, s čimer bi jim zagotovili višjo socialno varnost.

Kmečkim zavarovancem, zavarovanim za ožji obseg pravic, ki so dosegli polno pokojninsko dobo, bi po predlogu določili novo višino najnižje pokojnine v višini 41 odstotkov najnižje pokojninske osnove, ki bi se pozneje usklajevala enako kot pokojnine.

Medtem ko za tiste, ki so se na podlagi pokojninskega zakona iz leta 1999 prostovoljno vključili v obvezno pokojninsko zavarovanje in nepretrgoma plačevali prispevke tudi po uveljavitvi pokojninske reforme s 1. januarjem 2013, v pokojninsko dobo brez dokupa že šteje tudi čas prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje po 1. januarju 2013 vse do prve prekinitve zavarovanja, pa so izpuščeni invalidski upokojenci, so opazili v koaliciji. S sprejetim dopolnilom želijo urediti to vprašanje tudi zanje.

Do obravnave predloga na plenarni seji DZ-ja bodo ta del besedila še ustrezno spremenili, saj je generalni direktor pokojninskega zavoda Marijan Papež na seji pojasnil, da se pri invalidskem upokojevanju ne zahteva pokojninska doba brez dokupa. Zahteva se pri tistih, ki se želijo starostno upokojiti s 60 leti starosti in 40 leti pokojninske dobe, pri čemer mora biti slednja torej brez dokupa.

V razpravi je Janja Sluga iz skupine nepovezanih poslancev menila, da se s parcialnimi ukrepi vnaša dodatna zmešnjava na pokojninsko področje. Novele se po njenem opažanju sprejemajo "po trenutnem navdihu". Razlog je ta, da so pokojnine prenizke in se zato vnašajo socialni korektivi, je dejala. Sistem je danes po njenih besedah tako zapleten, da upravičenci ne morejo sami razbrati, kaj jim pripada.

Miha Kordiš iz Levice pa je poudaril, da bo treba v prihodnje še zlasti nameniti pozornost zvišanju najnižjih pokojnin. Z njimi namreč danes po njegovih besedah ni mogoče preživeti. Najnižja pokojnina v skladu s februarsko redno uskladitvijo pokojnin sicer od 1. januarja znaša malenkost manj kot 295 evrov.