Odbor je obravnaval predlog za začetek izvajanja člena 37. a zakona o obrambi. Gre za enega izmed stopnjevalnih ukrepov vlade za spopadanje s prihodom prebežnikov, saj pristojni v prihodnjem obdobju pričakujejo povečano število prebežnikov.

Člani odbora so z 11 glasovi za in brez glasu proti podprli vse tri člene sklepa, ki vojski podeljuje dodatna pooblastila pri širšem varovanju državne meje. V razpravi so aktivacijo člena 37. a podprli predstavniki vseh poslanskih skupin z izjemo ZL-ja. Ti so po seji sporočili, da je pri glasovanju prišlo do pomote in da sklepov, ki vojski dodeljujejo dodatna pooblastila pri širšem varovanju meje v notranjosti države, ne podpirajo.

Državni sekretar na notranjem ministrstvu Andrej Špenga je pojasnil, da je povod za aktivacijo omenjenega člena povečano varnostno tveganje. Njegova aktivacija pa je nujna, ker bo vojska znatno razbremenila policijo pri varovanju meje. Špenga ni izključil niti možnosti, da bi pri varovanju meje pomagali tudi hrvaški organi.

Marjan Dolinšek iz SMC-ja je ocenil, da se je vlada že do zdaj uspešno lotevala prebežniške krize, ker pa se položaj v zadnjih tednih zaostruje, so se v SMC-ju odločili, da predlog podprejo.

Katič: Avstrijska vojska ima širša pooblastila kot slovenska
Drugačnega mnenja je bil Miha Kordiš iz ZL-ja, ki meni, da varnost ni ogrožena, podpora predlogu pa pomeni vojaško poseganje v civilno sfero. Izpostavil je tudi primerjavo med begunskim valom v devetdesetih letih in današnjim. Generalni direktor policije Marjan Fank je to primerjavo označil za nekorektno. Pojasnil je, da je šlo takrat za specifično sestavo beguncev, ki so se tudi hitro integrirali v okolje in niso predstavljali varnostnega tveganja. Za neprimerno sta omenjeno primerjavo ocenila tudi poslanec SMC-ja Jani Möderndorfer in vodja poslanske skupine SD-ja Matjaž Han.

Sicer pa so s Kordiševimi stališči polemizirali tudi predstavniki preostalih poslanskih skupin in vlade. Ministrica za obrambo Andreja Katič je med drugim pojasnila, da ima denimo avstrijska vojska v primeru aktivacije omenjenega člena še širša pooblastila kot slovenska. Glede na aktualne razmere bi aktivacijo, ki omogoča dodatna pooblastila vojski, moral podpreti "vsak zdravorazumski politik", je dejal. Žan Mahnič iz SDS-a je izrazil zadovoljstvo, da se v DZ-ju končno pogovarjajo v pravi smeri - torej v smeri zavračanja ekonomskih migrantov. Manj pa je Mahnič zadovoljen, da se to ni začelo dogajati že oktobra.

Z njim pa se ni strinjal poslanec DeSUS-a Franc Jurša, ki meni, da je vlada za obvladovanje migrantske krize že do zdaj postorila vse, kar je bilo treba, in to ob pravem času.

Predlog v ponedeljek pred poslanci
O predlogu naj bi v ponedeljek odločal tudi DZ, za potrditev predloga je potrebna najmanj dvetretjinska večina navzočih poslancev in poslank. Podporo predlogu je zagotovo pričakovati iz koalicijskih poslanskih skupin, napovedali so jo tudi v NSi-ju.

V SDS-u se niso izrekli glede tega, kako bodo glasovali. Njihov poslanec Branko Grims je v sredo sicer napovedal, da bodo podprli vse ukrepe, ki bodo zagotavljali varnost in integriteto slovenskih državljanov.

ZL ni podprl spremembe zakona o obrambi, ki omogoča podelitev dodatnih pooblastil vojski, in bo glasoval proti predlogu. Ni pa še znana opredelitev poslanske skupine nepovezanih poslancev. Njihov vodja Bojan Dobovšek je v četrtkovi izjavi pojasnil, da želijo več informacij.

Vojska že patruljira, a brez pooblastil
Že v četrtek se je v patruljiranje na zeleni meji v sodelovanje s policijo vključilo okoli sto vojakov, ki pa nimajo pooblastil za izvajanje policijskih nalog. Vojaki so podobne naloge sicer že opravljali, a v manjšem številu.