Na 15 referendumih, ki smo jih izvedli v samostojni Sloveniji, so volivci na šest referendumskih vprašanj odgovorili pritrdilno, devet pa so jih zavrnili. Največ referendumov je bilo predhodnih, ki pa so po prvem večjem posegu v referendumsko zakonodajo že nekaj let odpravljeni.

Pahorjevo vlado referendumi še čakajo
Vlada Boruta Pahorja je v svojem dozdajšnjem mandatu izvedla tri referendume. Uspešen je bil referendum o arbitražnem sporazumu, na katerem je glasovalo 42 odstotkov volilnih upravičencev, od katerih jih je 51 odstotkov odločilo za uveljavitev zakona, neuspeh pa je vlada doživela na referendumu o uveljavitivi zakona o RTV-ju, na katerem je manj kot 15 odstotkov volivcev z 72 odstotki glasov proti zakon zavrnilo.

Neuspešen je bil tudi nedeljski referendum o zakonu o malem delu, na katerem je glasovalo okoli 33 odstotkov volivcev, okoli 80 odstotkov pa je zakonu nasprotovalo.

Janševa vlada: trije referendumi
Vlada Janeza Janše, ki je državo vodila od 3. decembra 2004 do 21. novembra 2008, je "preživela" tri referendume. Uspešen je bil naknadni zakonodajni referendum o RTV-ju, saj je zakon podprlo več kot 50 odstotkov volivcev, ki so prišli na volišča (30 odstotkov volilnih upravičencev). Volivci so zavrnili zakonodajni referendum o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, saj jih je od 58 odstotkov, ki so se odločili za glasovanje, 71 odstotkov glasovalo proti. Pod Janševo vlade so volivci odločali tudi na posvetovalnem referendumu o pokrajinah, ki je bil delno uspešen, saj so volivci na 10 referendumskih območjih pokrajine podprli, v treh pa zavrnili. Na volišča je prišlo 11 odstotkov volivcev.

Ropova vlada: šest referendumov v dveh letih
Največ referendumov se je zgodilo pod vlado Antona Ropa, ki je premiersko funkcijo "prevzel" od Janeza Drnovška, ki se je odločil za kandidaturo za predsednika države. Rop je "podedoval" večino Drnovškove vlade, v njenem dveletnem mandatu pa je bilo v Sloveniji šest referendumskih odločanj, od tega trije predhodni, dva posvetovalna in eden naknadni zakonodajni referendum.

Na predhodni zakonodajni referendum o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje je na volišča prišlo 31 odstotkov volivcev, ki so z 76 odstotki za potrdili vračilo vložkov. Na predhodnem zakonodajnem referendumu o poslovanju trgovin ob nedeljah so volivci z 58 odstotki glasov pritrdilno odgovorili na referendumsko vprašanje. Na volišča jih je prišlo 27 odstotkov.

Uspešna sta bila posvetovalna referenduma o vstopu Slovenije v EU (60 odstotkov volivcev je z 89 odstotki glasov pritrdilno odgovorilo na vprašanje, ali naj Slovenija postane članica evropske povezave) in Nato (enak odstotek volivcev je pritrdil vprašanju s 66 odstotki glasov).

Volivci so aprila 2004 zavrnili tehnični zakon o izbrisanih in odškodninah izbrisanim, in sicer je proti glasovalo 94 odstotkov volivcev od 31 odstotkov upravičencev, ki so prišli na volišča.

Drnovškova vlada: trije referendumi
V času vlade Janeza Drnovška so bili v Sloveniji trije referendumu. Prvi je bil predhodni posvetovalni referendum, na katerem smo volivci odločali, po kakšnem sistemu želimo glasovati za poslance v DZ-ju. Od 38 odstotkov volivcev jih je 44,5 odstotka glasovalo za večinski, 26,2 za proporcionalni, 14,4 odstotka pa za mešani volilni sistem. Volivci so glasovali tudi proti zakonu o preoblikovanju Slovenskih železnic (od 31 odstotkov volilnih upravičencev, jih je bilo proti 50,8 odstotka).

Na predhodnem državnem referendumu o vprašanju sodelovanja države pri gradnji TET 3 je proti glasovalo 80 odstotkov upravičencev od 27 odstotkov tistih, ki so se referenduma udeležili. "Padel" je tudi razvpiti referendum o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki je bil pospremljen z bujno javno razpravo, o tem, ali se lahko za umetno oploditev prijavijo tudi samske ženske, na katerem je bilo proti 72 odstotkom od 35 odstotkov upravičencev, ki so imeli volilno pravico.

Polemike o spremembah referendumske zakonodaje
Referendume že dlje časa spremljajo tudi polemike o referendumski zakonodaji. Ta je večjo spremembo doživel leta 2006, ko je bila odpravljena možnost odločanja na predhodnem zakonodajnem referendumu. Med temami referendumske polemike se pojavljajo pomisleki o prepogostih referendumih, premajhnem številu volivcev, ki odločajo za celo državo (nizka udeležba), in tudi o tem, katera vprašanja so in katera niso primerna za za odločanje na referendumu. Mnenja se razlikujejo. Koalicija po eni strani meni, da je referendumov preveč, in se zavzema za spremembe, ki bi preprečile morebitno zlorabo referendumskega odločanja v politične namene, medtem ko opozicija referendum zagovarja kot najvišjo obliko demokratičnega odločanja, in meni, da bi bilo kakršno koli omejevanje nesprejemljivo.