Poslanci svojo poslansko funkcijo opravljajo poklicno, zaradi česar ne smejo opravljati funkcij ali dejavnosti, ki po zakonu niso združljive s funkcijo poslanca. Med njimi je, denimo, županska.

Na plačni lestvici so poslanci uvrščeni od 55. do 62. plačnega razreda, kar pomeni, da na mesec zaslužijo med 3661 in 4817 evri osnovne bruto plače. Predsednik državnega zbora (DZ) pa je uvrščen v najvišji, 65., plačni razred in mu pripada plača 5419 evrov bruto. Poleg tega so poslanci upravičeni do povračil stroškov za prevoz, prehrano in nadomestila za ločeno življenje. Namenijo se jim tudi sredstva za izobraževanje, a kot poudarjajo v DZ-ju, se ta sredstva zagotavljajo poslanskim skupinam, ne pa neposredno posameznim poslancem. Višina sredstev, ki poslanski skupini pripade za izobraževanje, je 800 evrov na poslanca letno.

Pavšal za delo v volilni enoti
Poslanci prejemajo tudi mesečni pavšal za pokrivanje stroškov pri delu v volilni enoti; ta je med 500 in 800 evri, odvisno od oddaljenosti stalnega prebivališča poslanca od sedeža DZ-ja. V letu 2017 so tako v DZ-ju za pavšale poslancem izplačali 687.407 evrov. Še po 180 evrov na mesec pa poslancu pripada za delovanje poslanske pisarne. A poslanec teh sredstev ne dobi neposredno, temveč jih DZ izplačuje najemodajalcu v skladu s sklenjeno najemno pogodbo oz. osebi, ki za poslansko pisarno opravlja strokovno-administrativna dela na podlagi pogodbe o delu.

Službena stanovanja
Poslancem so na voljo tudi službena stanovanja. DZ ima 49 stanovanj, najamejo pa jih lahko poslanci, ki živijo najmanj 60 kilometrov iz Ljubljane. Za najemnino morajo, odvisno od velikosti stanovanja, odšteti med 90 in 300 evri mesečno. DZ ima sedem vozil, ki jih lahko uporabljajo tudi poslanci. Pripadajo jim tudi službeni telefoni, za katere lahko porabijo do tisoč evrov na leto.

Denar za strokovno pomoč
Poslanskim skupinam pripada strokovna pomoč. DZ vsaki poslanski skupini zagotavlja sekretarja poslanske skupine, dva strokovna sodelavca in referenta ter na vsakih osem poslancev še po enega referenta. Poslanski skupini, ki ima več kot osem poslancev, pa se poleg tega na vsakih šest poslancev zagotovi še po enega strokovnega sodelavca.

Poleg tega za vsakega poslanca pripadajo poslanski skupini sredstva za strokovno pomoč v mesečnem znesku bruto plače podsekretarja, ki je uvrščen v 41. plačni razred. Ta sredstva lahko poslanske skupine namenijo za zaposlovanje javnih uslužbencev za določen čas ali za pogodbeno delo. Za strokovno pomoč je letos v proračunu DZ namenjenih 2,3 milijona evrov.

Nadomestilo v višini 80 odstotkov plače
Po prenehanju mandata imajo nekdanji poslanci pravico do nadomestila v višini 80 odstotkov zadnje plače, in sicer največ pol leta. To velja za poslance, ki po prenehanju mandata iz objektivnih razlogov ne morejo nadaljevati prejšnjega dela ali dobiti druge ustrezne zaposlitve.

Izjemoma lahko nekdanji poslanci nadomestilo plače prejemajo dlje kot pol leta. Pravica se jim lahko podaljša še za največ šest mesecev, če v tem času izpolnijo pogoje za upokojitev. Prav tako lahko nadomestilo dlje časa prejemajo poslanci, ki so funkcijo opravljali več mandatov zapored, in sicer tri mesece za vsak mandat, a ne več kot pol leta skupaj. Poslanci, ki so funkcijo opravljali manj kot pol leta, pa pravice do nadomestila nimajo.

Nekateri se vračajo v stare službe
Koliko izmed 54 poslancev preteklega sklica, ki v DZ niso bili ponovno izvoljeni, bo zaprosilo za nadomestilo, še ni znano. Nekateri se bodo vrnili v stare službe, nekaj pa se jih bo upokojilo. Po koncu prejšnjega mandata je, denimo, nadomestilo prejemalo 34 poslancev.

Čeprav poslanci svojo funkcijo opravljajo poklicno, pa lahko hkrati opravljajo drugo dejavnost, a le za največ petino delovnega časa. To velja za poslance, ki opravljajo zahtevnejša strokovna, znanstvena, pedagoška ali raziskovalna dela.

Preverjanja prisotnosti ni
Poslanci so se sicer morajo udeleževati sej DZ-ja in njegovih delovnih teles, a v DZ-ju ne preverjajo, koliko časa posamezni poslanci dejansko presedijo v poslanskih klopeh. Zaradi neupravičene odsotnosti so poslanci lahko sankcionirani le v primeru nesklepčnosti državnega zbora.