Slovenija je začela postavljati ograjo na južni meji v času vlade Mira Cerarja leta 2015, ko smo bili priča množičnim migracijam na tako imenovani balkanski poti. Na meji s Hrvaško je skupaj postavila 143 kilometrov panelne ograje in 60 kilometrov rezilne žice.

Za nakup in postavitev začasnih tehničnih ovir je država porabila dobrih 23 milijonov evrov, za vzdrževanje pa še poldrugi milijon evrov. Podjetje Minis, ki je panelno ograjo postavilo, jo je začelo odstranjevati lani. Po pogodbi, ki so jo takrat sklenili z vlado, naj bi jo odstranili za sedem milijonov evrov.

Rezilni del ograje, ki je povzročal največ neprijetnosti, je vojska začela odstranjevati pred dvema letoma. To je bila tudi ena izmed prednostnih nalog Golobove vlade. Do zdaj so umaknili več kot polovico ograje.

Ograje pa kljub drugačnim napovedim še niso odstranili v občinah Obsotelja in Kozjanskega, opozarjajo tamkajšnji župani. V občini Podčetrtek je tako še vedno okoli 20 kilometrov panelne in žične ograje, podobno tudi v Rogatcu, kjer odstranitev težko čakajo zlasti kmetje, ki imajo zemljišča ob reki Sotli. Zaradi ograje je oteženo tudi čiščenje rečnih strug.

Martin Mikolič, župan Rogatca, tako pravi: "Na območju občine Rogatec se ni nič podiralo, ta bodeča žica in panelna ograja še ostajata."

Župan občine Podčetrtek, Peter Misja, pa poudarja, da upajo, da bodo ograjo odstranili čim prej in dodaja: "Mi smo že pred enim letom opozorili ministrstvo na kup odpadkov, ki so še vedno ob ograji. Pa tudi na mejnem prehodu Imeno je še vedno kup zabojnikov teh stvari."

Ob stokilometrski meji na Kolpi v Beli krajini pa je večina ograje, ki je bila slabo vzdrževana in je domačinom povzročala veliko preglavic, ob tem pa se je vanjo zapletala divjad, že odstranjena. "S terena lahko rečem, da je velika večina ograje odstranjena, žal tudi na mestih, kjer so domačini želeli zaradi takšnih in drugačnih potreb krajanov," pravi župan občine Črnomelj Andrej Kavšek.

Pred dobrim letom je država pozvala občine, naj zberejo pobude, za kaj bi vse porabili panelno ograjo z meje. Županja občine Metlika Martina Legan Janžekovič pojasnjuje, kakšne pobude so dobili: "S strani Komunale Metlika je bila izražena želja, da bi to panelno ograjo uporabili za ograditev deponije odpadkov, da bi bila uporabna tudi za ograditev vodnih zajetij."

A je sledilo razočaranje, saj s tem ni bilo nič.

V sosednji občini bi z ograjo zavarovali kmetijske površine pred divjadjo. "Žal na to nismo mogli vplivati, bi pa apeliral, da se ob naslednji priložnosti poskuša prisluhniti tudi lokalnim ljudem, ki so dolgo živeli s to ograjo in jo trpeli. Na nek način tudi razumemo državo, dejstvo je, da je to državna lastnina, ki je ne moremo kar tako deliti," pove črnomaljski župan Kavšek.

Ob ograji so se razraščale invazivne rastline, to je bila težava, povedo v Krajinskem parku Kolpa. Po drugi strani pa je bila ograja tudi koristna. "V večjem delu so ponudniki, turistični z ograjo soglašali, da je vendarle na ključnih mestih zavarovan dostop in zaščiteno območje, namenjeno za rekreacijo," razlaga Boris Gabrijan iz Krajinskega parka Kolpa. Ali povedano drugače: ko je bila ob kopališčih na Kolpi ograja, je bil boljši vsaj parkirni red.