Napad rjavega medveda na človeka, ki se je zgodil v ponedeljek, so po navedbah ministrstva za okolje in prostor proučevali strokovnjaki Zavoda za gozdove Slovenije. Kot so ugotovili, je moški presenetil medvedko z mladiči, ki ni imela drugega izhoda, zato je prišlo do srečanja, v katerem je bil moški poškodovan. 30-letnik je utrpel težje poškodbe obraza in bil odpeljan na zdravljenje v UKC Ljubljana. V primeru napada v Pivki so predstavniki zavoda šli na teren in preučili situacijo, pri čemer niso podali mnenja o odvzemu medveda iz narave. Agencija RS za okolje (Arso) tako ni izdala dovoljenja za odstrel.

Na okoljskem ministrstvu so sicer navedli, da je populacija rjavega medveda v Sloveniji v ugodnem stanju ohranjenosti s trendom izboljšanja. V strokovnih izhodiščih za upravljanje rjavega medveda v Sloveniji za obdobje 2020–2023 so avtorji ugotovili, da je spomladanska, torej najvišja letna, ocena števila medvedov za leto 2020 990 osebkov oz. da se njihovo dejansko število verjetno giblje od 860 do 1120.

V povprečju letno dva napada rjavega medveda na človeka

Sorodna novica Moški, ki ga je pri Pivki napadla medvedka, utrpel težje poškodbe obraza

Rjavi medved človeku dejansko lahko predstavlja fizično nevarnost, a se napadi dogajajo relativno redko. Po podatkih zavoda za gozdove se v Sloveniji letno v povprečju zgodita dva primera napada rjavega medveda na človeka. V zadnjih letih sicer leta 2018 ni bilo napada, v letih 2019 in 2020 pa so bili po trije.

Srečanja med človekom in rjavim medvedom so v naravi redka, saj je rjavi medved žival, ki človeka praviloma dojema kot nevarnost in se mu zato izogiba. Ob redkih priložnostih lahko kljub temu pride do srečanja, ki v določenih okoliščinah lahko predstavlja grožnjo zdravju in varnosti ljudi. Človeka rjavi medved nikoli ne zasleduje in lovi kot plen za hrano, napade ga lahko le v primeru, če ga presenetimo, če se počuti ogroženega ali ga izzovemo, pri čemer gre za obrambno reakcijo, so dodali.

Dovoljenja izdaja Arso, odstrel pa izvajajo lovske družine

Na ministrstvu so ob tem navedli, da jih je 20. julija zavod za gozdove seznanil s prenehanjem delovanja intervencijske skupine za velike zveri zaradi neurejenosti na področju delovnopravnih zadev. "Odstop intervencijske skupine oz. njeno nedelovanje ne vpliva na reševanje primerov, ko je treba hitro ukrepati v primeru ogrožanja življenja ljudi in premoženja zaradi velikih zveri," so zatrdili.

Koordinacijo sprejemanja klicev občanov na številki 113 in 112 je prevzelo ministrstvo za okolje in prostor, strokovna mnenja o nujnem hitrem ukrepanju pripravlja zavod za gozdove, odstrel rjavega medveda pa izvajajo upravljavci lovišč – torej lovske družine, na območju katerih se je zgodilo ogrožanje življenja ljudi in premoženja zaradi velikih zveri.

Dovoljenje za morebiten odstrel medveda sicer izda Arso, ki mora pred tem pridobiti strokovno mnenje Zavoda za gozdove Slovenije in Zavoda RS za varstvo narave. Če zavarovane živalske vrste, kamor spadajo tudi velike zveri, povzročijo škodo na premoženju ljudi, medtem zanjo odgovarja država.

Zakon o ohranjanju narave določa, da je oškodovanec, ki je naredil vse kot dober gospodar, da bi preprečil nastanek škode na premoženju, a je škoda vseeno nastala, upravičen do izplačila odškodnine. O višini odškodnine odloča Arso na podlagi zapisnika zavoda za gozdove. Ocenjevanje in izplačevanje odškodnin za škodo, ki jo povzročijo zavarovane živali, poteka nemoteno in tekoče, so še dodali na ministrstvu.