Vzajemna je julija lani na Odvetniško zbornico Slovenije podala prijavo zoper odvetniško družbo Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji. Disciplinski tožilec zbornice je lansko jesen prijavo Vzajemne zavrgel, saj, kot so sredi lanskega septembra pojasnili na zbornici, ni bilo mogoče utemeljeno sklepati, da so odvetniki kršili svojo dolžnost pri opravljanju odvetniškega poklica.

Prijavo je obravnavala še komisija za etiko pri odvetniški zbornici, ki je odločila, da je odvetniška pisarna "s prevzemom naročila ministrstva za finance za izdelavo mnenja v zvezi s pravicami članov prijaviteljice kršila načelo odvetniške poklicne tajnosti z objektivnega vidika, s čimer je kršila prvi odstavek 43. člena kodeksa", ki govori o spoštovanju zaupanja stranke in o zvestobi.

Odvetniška pisarna je z Vzajemno sodelovala od leta 2013, leta 2020 tudi na področju, povezanem z noveliranjem zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, pri tem pa ji je Vzajemna razkrila zaupne informacije in pričakovana tveganja. Takrat ni bilo sprememb, so bile pa te po navedbah družbe "vsebinsko bistveno podobne" tistim, ki ukinjajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, in so bile sprejete, preden je odvetniška družba odstopila od dogovora z Vzajemno.

Čeprav je odvetniška pisarna mnenja, da ni bilo kršitev, saj med drugim pri svetovanju ministrstvu ni uporabila podatkov, ki jih je pridobila od Vzajemne, pa je komisija za etiko ocenila, da varovanje načela zaupnosti veže odvetnika in odvetniško družbo do strank in do nekdanje stranke. Poklicna tajnost ju zavezuje vedno, ko opravljata svoj poklic, zato je ni mogoče izključiti, če gre za pravno svetovanje in ne za zastopanje, so poudarili v komisiji za etiko.