Delegacija Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je v začetku tedna v Sloveniji preučevala implementacijo priporočil, vezanih na izvajanje konvencije OECD o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju. Te je OECD Sloveniji dal v okviru obdobnih ocenjevanj, nazadnje leta 2021. V začetku tedna pa se je delegacija srečala s strokovnjaki posameznih institucij in z visokimi predstavniki oblasti, tudi z ministrico za pravosodje Andrejo Katič, z namenom iskanja možnosti za pospešitev implementacije preostalih priporočil.

Delovna skupina OECD, ki obravnava podkupovanje, je po srečanjih v Ljubljani izrazila zaskrbljenost, da Slovenija ne ščiti dovolj preiskovalcev in tožilcev pred neprimernimi političnimi vplivi, je OECD zapisal v sporočilu za javnost.

Ugotavlja tudi, da kljub nedavnemu sprejetju zakona o parlamentarni preiskavi, ki omogoča ustavno presojo parlamentarnih preiskav, še vedno ni dovolj varovalk proti vplivanju na preiskave podkupovanja ter da slovenska zakonodaja v zvezi s podkupovanjem tujih uslužbencev in odgovornosti pravnih oseb v celoti ne izpolnjuje zahtev konvencije.

Slovenija ni zaključila nobenega primera podkupovanja v tujini

Visoka komisija nadalje ugotavlja, da Slovenija od pristopa h konvenciji ni zaključila nobenega primera podkupovanja v tujini, pravne osebe pa niso bile nikoli preganjane zaradi tovrstnega početja v tujini. Ugotavlja tudi, da so časovne omejitve za uporabo posebnih preiskovalnih ukrepov prestroge in verjetno prispevajo k težavam pri uspešni obravnavi zadev.

"Cenimo pripravljenost slovenskih vladnih uradnikov, da se srečajo z nami in razpravljajo o naših pomislekih," je povedala podpredsednica delovne skupine OECD-ja za boj proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju Kiki Calis.

Po njeni oceni je Slovenija naredila pomemben korak pri odpravljanju pomislekov glede neodvisnosti tožilcev, vendar je treba storiti več, da bi se zagotovila neodvisnost pri preiskavah podkupovanja. Tako ima Slovenija zdaj priložnost obravnavati priporočila delovne skupine in okrepiti svoj okvir v boju proti korupciji, je dodala.

Samostojnost državnega tožilstva v okviru izvršilne veje oblasti je zagotovljena z ustavo in zakonom o državnem tožilstvu, so besede ministrice Katič pri OECD-ju povzeli v sporočilu za javnost. Ponovno je poudarila, da so bili primeri v času prejšnje vlade, ko se je vplivalo oziroma posegalo v samostojen položaj državnega tožilstva ali državnih tožilcev, že odpravljeni.

Napovedala je, da bodo nekatera priporočila obravnavana s spremembami kazenskega zakonika in zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja. Do konca leta pa je predvidena tudi razprava z različnimi deležniki o sorazmernosti varovalk, vključno z roki za posebne preiskovalne ukrepe, v zakonu o kazenskem postopku, je dejala ministrica.

Delegacija OECD-ja bo poročala na celotni delovni skupini na njenem naslednjem plenarnem zasedanju, ki bo potekalo od 11. do 14. marca.