Popravki, ki dopolnjujejo prvi protikoronski zakon in so jih poslanci v torek potrdili, so namenjeni preprečevanju hudih gospodarskih posledic epidemije. Vključujejo pa tudi spremembe gradbene zakonodaje. Po novem imajo tako nevladne organizacije postavljene praktično nemogoče pogoje za sodelovanje v postopkih pridobivanja gradbenega dovoljenja, v katerih se presojajo tudi vplivi na okolje.
Po besedah ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka bodo spremembe omogočile takojšen zagon naložb, ki zdaj stojijo, in s tem okrepile gospodarstvo. "Želimo pospešiti izdajanje dovoljenj za gradnjo, poenostaviti in skrajšati predpisane upravne postopke v gradbenem zakonu in predpisih s področja varstva okolja in ohranjanja narave," je opravičil spreminjanje gradbene zakonodaje zaradi epidemije.
Pogoji za nevladne organizacije pri postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj
- ki so imele v preteklih dveh letih najmanj 50 aktivnih članov, ki so v tem času redno plačevali članarino in so bili prisotni na zadnjih treh zborih članov,
- ki imajo že vsaj dve leti zaposlene tri osebe za poln delovni čas z ustrezno strokovno izobrazbo 7. stopnje,
- ki so v zadnjih dveh letih (vsako leto posebej) razpolagale z najmanj 10.000 evri premoženja.
S tem, ko se prag pogojev za sodelovanje v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj za nevladne organizacije tako zvišuje, okolje na neki način ostaja brez glasu, saj se onemogoča kakršen koli javni nadzor nad odločitvami države v teh primerih.
Nismo še imeli zakonodaje, ki bi se pisala v tako zaprtih krogih
Da bo zakon, ki dopolnjuje prvi protikornoski interventni zakon, praktično onemogočil pritožbe okoljskih nevladnih organizacij v postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj, so v Centru nevladnih organizacij Slovenije "na vrat na nos" izvedeli prejšnji torek. "Rekel bi, da v vsej zgodovini Slovenije še nismo imeli zakonodaje, ki bi se sprejemala v tako zaprtih ozkih krogih, kot se sprejema ta. Ne mi ne nihče drug nismo bili vključeni," pojasni Goran Forbici iz CNVOS-a.
Okoljske nevladne organizacije zastopajo interes varovanja okolja in ljudi. Omejitve pa v praksi pomenijo, da v prihodnjih dveh letih praktično nobena nevladna organizacija s statusom delovanja v javnem interesu na področju okolja in narave ne bo mogla vstopati v pravne postopke, kadar bo šlo za škodo okolju in ljudem.
"Ti ukrepi ne spadajo v ta zakon. Gre pravzaprav za izigravanje, da se to ureja v zakonu, ki ima večinsko podporo, ker ukrepe v zvezi z epidemijo seveda vsi podpiramo. Tu ni bilo javne razprave, izključene so bile vse siceršnje pravice," je prepričana Senka Šifkovič Vrbica iz Pravnoinformacijskega centra nevladnih organizacij.
Določanje števila članov v organizacijah ne spada med nujne ukrepe v epidemiji
"Določanje števila članov in zaposlenih v društvih niso ukrepi, ki bi spadali v zakon, ki ureja ukrepe v zvezi z epidemijo. Ne le zato, ker bo pandemija odšla, ukrepi pa bodo ostali, ampak zato, ker imamo te stvari urejene v drugih zakonih, in če kje, naj se to spreminja tam. Država je sicer popolnoma svobodna v tem, da nevladnim organizacijam določa pogoje, ki jih morajo te izpolnjevati za pridobitev statusa v javnem interesu, vendar pa jih ne sme določiti tako, da onemogoča dostop do pravnega varstva. Nasprotno, država mora čim širše zagotavljati dostop do pravnega varstva. V konkretnem primeru, ko gre za postopke presoj vplivov na okolje, je to kršitev direktive o presojah vplivov na okolje in tudi Aarhuške konvencije," pojasnjuje Šifkovič Vrbica.
Oblasti nikoli niso motile organizacije, ki so nastopale v postopkih. Oblast motijo sodbe, ki ugotavljajo nezakonitosti njihovih odločitev. Namesto da bi spoštovali zakonodajo, so se lotili odstranitve tožnikov, in če ni tožnika, ni sodnika ...
Tudi v CNVOS-u so bili presenečeni, da so se omejitve za NVO-je znašle v interventnem zakonu, a sama vsebina jih ni presenetila. "Tovrstne spremembe je minister za okolje in prostor Andrej Vizjak napovedal že ob samem nastopu funkcije, brali smo jih lahko v koalicijski pogodbi. Večina strank, ki sodeluje v zdajšnji koaliciji, pa je take načrte razkrivala že pod prejšnjo vlado," dodaja Forbici.
NVO-ji se zavzemajo za spoštovanje obstoječe zakonodaje
Eden od primerov, kjer so nevladne organizacije dosegle zmago v korist ljudem in okolju, je cementarna Lafarge v Trbovljah. Dosegle so spoštovanje zakonodaje in ustavile onesnaževanje hudo prizadete regije. "NVO-ji smo se v postopke vključevali kot stranski udeleženci in se pritožili nad okoljevarstvenim dovoljenjem, ki je bilo izdano in za katero se je izkazalo, da vsebuje kup nepravilnosti," dobro odigrano vlogo nevladne organizacije Eko krog v primeru Lafargea oriše Živa Kavka Gobbo, predsednica društva Focus.
"Menje, ki ga lahko podamo, ni enako, kot če se z obstoječimi pravnimi mehanizmi borimo proti npr. onesnaženju. Naša odgovornost je, da se borimo za okolje, naravo in ljudi," poudarja Kavka Gobbo in dodaja, da se NVO-ji obenem tudi zavzemajo za naložbe, ki so umeščene v prostor na način, ki je do okolja in ljudi prijazen. Če so ta merila spoštovana, potem investitorji z NVO-ji nimajo nobenega opravka.
Nevladnim organizacijam se včasih očita, da načrtno zavlačujejo postopke pridobivanja gradbenih dovoljenj in izsiljujejo investitorje. Zdi se, da jih tako razume tudi trenutni okoljski minister Andrej Vizjak. "Videnje nevladnih organizacij kot nekoga, ki nagaja, je problematično in kaže na nepoznavanje tega sektorja. NVO-ji skušajo zavarovati javni interes, ki bi ga pravzaprav moral varovati minister. Da vladne organizacije razume kot "omejitev", kaže, da stoji na strani kapitala, ki mu ni v interesu varovati ljudi in okolje. Čeprav bi se tudi minister moral postaviti na stran ljudi," je prepričana Kavka Gobbo. Nevladne organizacije namreč varujejo javni interes, ki bi ga pravzaprav morala varovati država, še dodaja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje