Zagotavljanje blaginje upokojencev, zlasti tistih, ki so najbolj ogroženi, bo prednostna naloga ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je na okrogli mizi v organizaciji ZSSS-ja o izzivih in priložnostih za pravično pokojninsko reformo poudaril sekretar Igor Feketija. Približno 51 odstotkov upokojencev prejema pokojnino pod pragom tveganja revščine, ki znaša 827 evrov. V povprečju imajo 34,9 leta pokojninske dobe, je povedal.

Nekaj manj kot 80.000 jih ima pokojnino, ki je nižja od 500 evrov, vendar pa njihova povprečna zavarovalna doba znaša približno 24 let, je opomnil. Medtem je pri upokojenih v zadnjem letu povprečna starostna pokojnina znašala 927 evrov, pri tistih z dopolnjenimi 40 leti pokojninske dobe pa 1022 evrov, je dodal.

Izpostavil je tudi demografske napovedi, po katerih naj bi se delež starejših od 65 let z današnjih približno 20 odstotkov v letu 2050 zvišal na 31 odstotkov. "Matematično imamo pri reformi le tri možnosti: ali prispevamo več, ali bodo upokojenci imeli manj, kar je zame nesprejemljivo, ali pa bomo delali dlje," je dejal Feketija in napovedal, da bodo rešitve iskali znotraj tega trikotnika.

"40 let delovne dobe je dovolj"

Pri pripravi pokojninskih reform od konca 90. let je ZSSS vedno poudarjal, da 40 let delovne dobe zadostuje za upokojitev in da je ni treba podaljševati, je dejala predsednica ZSSS-ja Lidija Jerkič.

ZSSS bo poleg tega po njenem zagotovilu vztrajal, da kot temelj za pridobitev pravice do upokojitve ostane obvezno pokojninsko zavarovanje. Prav tako bodo zahtevali takšne pokojnine, ki bodo zagotavljale varno starost. Hkrati bo treba reformirati invalidsko zavarovanje, je naštela.

Feketija je poudaril, da je tudi po mnenju ministrstva 40 let delovne dobe dovolj. Že danes se ženske upokojujejo povprečno pri starosti 61,7 leta, kar je tri leta več kot pred desetletjem, moški pa pri starosti 62,8 leta, kar je dve leti več kot pred desetletjem, je povedal. Čeprav se pokojninska zakonodaja v tej točki ni spreminjala, se je dejanska upokojitvena starost zvišala, je izpostavil.

Pač pa na ministrstvu želijo preprečiti zdajšnjo prakso, ko gre zavarovanec dve leti pred upokojitvijo na zavod za zaposlovanje. Feketija je pri tem navedel podatek, da se 15,2 odstotka ljudi upokoji po tistem, ko so bili na zavodu. Hkrati pa razume, da je to za nekatere rešilna bilka. Glede na to se zaveda, da bodo morali biti pri sprejemanju rešitev previdni.

"Staranje prinaša spremembe v delovni zmožnosti"

Iz spletne ankete, ki so jo na ZSSS-ju izvedli konec prejšnjega leta, izhaja, da je vzrok za manjšo delovno aktivnost zaposlenih v starosti približno 60 let zdravstveno stanje, je povedala strokovna sodelavka ZSSS-ja Lučka Böhm. "Že samo staranje prinaša spremembe v delovni zmožnosti. Ljudje se hitreje utrudijo, mišična moč upada. Vse to se okoli 60. leta začne seštevati," je opomnila pri navajanju rezultatov iz ankete, v kateri je sodelovalo skoraj 3000 ljudi.

Delavci po njenem opozorilu zaidejo v stisko, saj so norme enake za mlajše in starejše. Po izpolnitvi upokojitvenih pogojev zato ne razmišljajo, da bi še ostali aktivni. V anketi je le devet odstotkov delovno aktivnih odgovorilo, da bo podaljšalo svojo delovno aktivnost tudi po izpolnitvi upokojitvenih pogojev.

Ob vprašanju, v kakšnem primeru bi podaljšali delovno aktivnost, pa so odgovorili, da si zadnjih pet let pred upokojitvijo želijo razbremenitev in premestitve na lažje delovno mesto.

Feketija je ob tem pojasnil, da si prizadevajo za to, da bi bil za delavca po 55. letu starosti izdelan načrt za prilagajanje delovne obremenitve. V skladu s tem načrtom bi imel po vzoru nizozemskega modela pravico do krajšega delovnega časa, tako da bi lahko delal le štiri dni v tednu, plača bi bila 90-odstotna, prispevki pa bi bili plačani v celoti.

DZ bi moral pokojninsko reformo v skladu z načrtom za okrevanje in odpornost sprejeti do konca letošnjega leta.