V začetku tega leta so namreč začeli s testiranjem vse krvi in krvne plazme v Sloveniji ter z uničenjem vseh doz krvi s protitelesci anti-HIV-a. Do takrat se je z virusom HIV prek transfuzije okužilo 16 ljudi. Od leta 1986 pa nihče več, je povedala epidemiologinja Dunja Piškur Kosmač.

Kljub rutinskemu testiranju odvzete krvi pa obstaja kanček možnosti, da bi se prejemnik krvi okužil z virusom HIV zaradi tako imenovanega diagnostičnega okna. Gre za začetno obdobje po vstopu virusa v telo, ko obrambni sistem okuženega še ne tvori protitelesc. V tem obdobju laboratorijski testi ne zaznajo protiteles anti-HIV-a, rezultati testiranja krvi pa so negativni, je pojasnil Ludvik Vidmar z Infekcijske klinike. Dodal je, da se po predvidevanjih ena tovrstna okužba zgodi v 10 ali 20 letih, v Sloveniji pa se od začetka testiranja krvi še ni zgodila.

Okužbe z matere na plod se da zmanjšati
Druga najpogostejša možnost za okužbo z virusom HIV, 50 odstotna, je z matere na plod, vendar pa se da to možnost zmanjšati na dva odstotka, če se otrok rodi s carskim rezom, če dobiva protivirusno terapijo nekaj tednov pred porodom in po njem in če ga mati ne doji.

10-odstotna možnost za okužbo je pri intravenoznem uživanju drog pri uporabi nesterilnega materiala, 1 odstotek možnosti za okužbo pa imajo tisti, ki imajo nezaščiten spolni odnos z okuženim partnerjem. Piškur Kosmačeva je dodala, da se ti odstotki povečujejo, če se omenjeni dogodki ponavljajo.

Okuženi lahko dosežejo skoraj povprečno starost moškega
Dandanes zdravljenje okuženih z virusom HIV in obolelih z aidsom poteka precej uspešno, je dejal Vidmar. Zdravljenje poteka na Infekcijski kliniki v Ljubljani, več kot 90 odstotkov zdravljenih pa je brez dokazljivega virusa v krvi. To sicer ne pomeni, da je človek zdrav, saj se je virus skril v druge celice, pomeni pa, da lahko ima "običajno" življenje. Vidmar je izpostavil, da je zdravljenje tako napredovalo, da imajo okuženi in oboleli dobre možnosti, da dosežejo skoraj povprečno življenjsko dobo moškega.

Dragoslav Domanović iz Zavoda za transfuzijsko medicino je pojasnil, da je bila količina okužene krvi v preteklosti večja tudi zato, ker je bilo krvodajalstvo plačano. V Sloveniji je bilo plačano krvodajalstvo odpravljeno leta 1953, danes pa imajo na leto nekaj manj kot 100.000 darovanj krvi, kar je dovolj za oskrbo Slovenije. Ves čas posebno pozornost namenjajo varnosti, vsaka enota krvi je namreč pregledana, če ugotovijo okužbo, pa darovalcu to sporočijo. Na zavodu zbirajo tudi vso plazmo, ki se v Sloveniji ne porabi, in jo pošljejo v tovarno na Dunaju, kjer iz plazme pripravijo zdravila za zdravljenje hemofilije oziroma t. i. slovensko plazmo.

Se odpira trg s krvjo in krvnimi pripravki?
Jože Faganel iz Društva hemofilikov Slovenije pa je na 25-letnici skrbi za varnost krvodajalcev in prejemnikov krvi pojasnil, da se v Sloveniji odpira trg s krvjo in krvnimi pripravki. Strokovni direktor Zavoda za transfuzijsko medicino Primož Rožman je pojasnil, da gre za podzakonski akt zakona o zdravilih, ki sicer še ni v veljavi, a sprošča vnos zdravil iz krvi. Po njegovem mnenju bi ga bilo treba revidirati, saj bi lahko ogrozil varnost in kakovost zdravil iz krvi ter sistem samozadostnosti zdravil iz krvi v Sloveniji. Ta so namreč izdelovana po nekem sistemu oskrbe s krvjo. Če se sistem spremeni, pa lahko postane ogrožen, kar pomeni, da je lahko preveč oziroma premalo krvi.

Ana Mušič
ana.music@rtvslo.si