"Zaradi pisanja knjige sem želel priti do nekaterih dokumentov iz let od 1970 do 1983, saj so k slovenski demokratizaciji in osamosvojitvi prispevali tudi dogodki zunaj meja Slovenije. Ker so arhivi SDV-ja in partije od leta 1990 nazaj odprti, sem želel priti do njih, a so zame ostali zaprti," je pojasnil Igor Omerza.

Na vprašanje, zakaj so se pri raziskovanju notranjepolitičnega dogajanja pojavili argumenti zunanjepolitične narave, s katerimi mu je Sova preprečila vpogled v arhive, je Omerza odgovoril, da takih argumentov zakon ne navaja. Prav je, da nekateri deli arhiva ostanejo zaprti, je dejal Omerza, a ti, v katere je želel vpogledati sam, so po zakonu odprti, je poudaril.

Grdina: Nekateri zgodovinarji so imeli dostop do arhiva
Zgodovinar Igor Grdina je dejal, da se tako ravnanje državnih institucij razrašča, in pri tem izpostavil svoj primer, ko kljub odločbi informacijske pooblaščenke ni dobil podatkov o recenzentih raziskovalnih programov, kar je zahteval od agencije za raziskovalno dejavnost. Povedal je še, da so nekateri zgodovinarji imeli dostop do arhivov, saj so tako lahko napisali svoje knjige, in to zanj pomeni, da so nekateri v tej državi še vedno bolj enaki kot drugi.

Nekdanji pravosodni minister Lovro Šturm je ravnanje državnih organov, ki ne spoštujejo pravne ureditve, označil za samovoljo. Dodal je, da slovenska Sova ni nadaljevanje SDV-ja, ta je delovala v drugačnem političnem sistemu, v državi, ki smo jo zapustili, ki je kršila človekove pravice. To je povedal zato, ker je zasledil nekatere namige, da je Sova naslednica SVD-ja, ker je Slovenija prevzela vse tiste predpise nekdanje Jugoslavije, ki jih ni posebej odločila. A to ne vzdrži določbe ustavnega sodišča, ki razlaga, da SDV ni deloval po javno objavljeni pravni podlagi, ampak po tajnih predpisih, ti pa - ker niso znani - ne morejo biti veljavni in to ne more pomeniti, da Sova pomeni pravno nadaljevanje SDV-ja.

Pirnat: Sklep direktorja arhiva je nezakonit, a sprejmem argument, da bi z odprtjem lahko nastale škodljive posledice
Pravnik Rajko Pirnat je povedal, da je videl sklep, s katerim je direktor arhiva odločil o zadržanju zahteve za vpogled v arhiv, in po njegovem mnenju je povsem nezakonit. Sklep pravi, da bo zahteva zadržana, dokler se ne odloči o predhodnem vprašanju. A je Pirnat pojasnil, da gre pri predhodnem vprašanju za zadeve, o katerih odloča kakšen drug organ, ne pa, da se odloča o tem, ali je zakon v skladu z ustavo. Gre le za enega izmed simptomov nespoštovanja prava državnih institucij, a so po njegovem mnenju tudi hujši primeri, pri tem je izpostavil neustanavljanje občine Ankaran in nespoštovanje odprave plačnih nesorazmerij. Sam sicer sprejema argument, da bi z odprtjem gradiva lahko nastale kakšne škodljive posledice, česar se je po njegovih besedah zavedala tudi prejšnja vlada, ki je v uredbi določila, da se v določenih primerih arhiv lahko zapre.

Spremembe zakona, ki jih predlaga vlada, Pirnatu niso všeč, saj k obstoječemu zakonu le dodajajo številne izjeme, ki zapirajo arhive. Dodal je, da se lahko strinja, da je zdajšnja ureditev preširoka, a bi bila potrebna omejitev, ki bi se nanašala le na tisto, kar ni bilo kaznivo dejanje, kar se ni nanašalo na kršitev človekovih pravic.

Šturm: Za nekdanje funkcionarje ne bi smelo biti omejitev za razkritje, Pirnat: S tem se ne strinjam
Šturm je zavrnil navedbe, da zdajšnja vlada v zakonu le ureja tisto, kar je prejšnja vlada urejala v uredbi. Dejal je, da predlagane spremembe zakona omejitve zastavljajo precej širše. Pirnat je dejal, da bi se zaprtje arhivov lahko nanašalo na dostojanstvo in zasebnost nekdanjih političnih funkcionarjev, saj se vsej zasebnosti ti tudi z nastopom funkcije niso odrekli. Nikomur namreč ne bi smeli odreči človeškega dostojanstva, če ni ravnal nezakonito, je poudaril. Ne sme pa zaprtje arhivov biti motiv za prikrivanje kaznivih dejanj, je še dejal Pirnat. Z njim se ni strinjal Šturm, ki je menil, da omejitev za pripadnike prejšnjega režima ne bi smelo biti.

Omerza: Želim si, da bi razčistili z zgodovino in šli naprej
Omerza je na vprašanje, kaj bo sprejet zakon pomenil za nadaljnjo raziskovalno dejavnost, odgovoril, da bo novi zakon odpravil zdajšnje nezakonito stanje, kar je dobro. Bo pa po drugi strani omogočil svobodno presojo že tako osiromašenih arhivov.

Ko bodo še ti arhivi zaprti, bo to pomenilo stalno nastajanje razlik med ljudmi, je dejal Omerza in pri tem omenil odlikovanje nekdanjega vodjo tajne službe, ki je razdvojilo ljudi podobno kot zdaj zapiranje arhivov. "Želim si, da bi razčistili z zgodovino in šli naprej."

Predsednica NSi-ja Ljudmila Novak je v uvodnem nagovoru dejala, da se v zadnjem času vse večkrat sprašujemo, ali je Slovenija pravna država, pri tem pa izpostavila zadnje glasovanje v DZ-ju, ko so poslanci znova preprečili ustanovitev občine Ankaran, direktorje, ki za propad podjetij zaradi svojega slabega ravnanja ne odgovarjajo, pa tudi (ne)odprtje arhivov, kar je bila tema tokratnega Zbora za vrednote, v okviru katerega poteka okrogla miza. Vprašala se je, ali državljani nimajo pravice izvedeti, kakšna je bila zgodovina države.