"Letošnje leto je na kapitalskih trgih presenetilo s precejšnjo rastjo, ki je posledica bolj optimističnih makroekonomskih pričakovanj o umirjanju inflacije, kar vliva upanje, da centralnim bankam ne bo treba še bolj zaostrovati denarne politike. To pomeni, da naj bi se dvigi obrestnih mer sicer še nadaljevali, vendar koraki ne bodo več tako ostri kot lani. Prejšnji teden je bil objavljen podatek o ameriški decembrski inflaciji, ki je bila na letni ravni 6,5-odstotna, kar je najnižje od oktobra 2021. Tudi v Evropi se je inflacija znižala drugi mesec zapored. Na pozitivno razpoloženje in bolj optimistična pričakovanja so vplivale še nižje cene surovin, predvsem plina in elektrike, ki bi lahko delno pripomoglo k temu, da bi se v Evropi ognili recesiji," je za MMC aktualno dogajanje orisal eden od upravljavcev premoženja, ki ni želel biti imenovan.
Fed bo na naslednjem sestanku zvišal minimalno obrestno mero
Fed je v lanskem letu ključno obrestno mero v sedmih korakih dvignil na 4,25 odstotka. Na februarski seji bo skoraj gotovo obresti zvišal za dodatnih 25 bazičnih točk. Najverjetneje bo sledilo še kakšno zvišanje, vprašanje pa je, kako dolgo bodo obresti ostale na teh ravneh, preden se bo cikel odvrtel v nasprotno smer. Philipp Hildebrand, eden vodilnih pri upravljavcu premoženja Blackrock, meni, da se vlagatelji motijo pri oceni, da bomo letos že videli znižanje obrestnih mer, pričakuje pa, da se bo ameriška inflacija hitro (v nekaj mesecih) znižala na približno štiri odstotke. Veliko vprašanje je, kaj bodo centralne banke storile v drugi polovici leta. Ali se bodo zadovoljile, da bo inflacija ostala precej daleč od ciljne vrednosti, ali pa bodo nadaljevale svoj agresivni pristop in (tudi za ceno recesije) težile k doseganju želene dvoodstotne inflacije.
Leto v znamenju rasti kitajskih delnic?
Vseevropski delniški indeks Stoxx 600 se je v zadnjih dneh resda umiril, a je od začetka leta vseeno za zavidljivih 6,3 odstotka v plusu. S še večjo rastjo so v leto 2023 krenili kitajski delniški trgi, kjer naj bi tudi v prihodnje videli vse višje tečaje. Pri Morganu Stanleyju menijo, da bo ravno kitajski trg zmagovalec leta v globalnem merilu. Delnice Alibabe so letos pridobile že tretjino vrednosti in se tako vendarle pobirajo, potem ko je njihova izguba ob vseh težavah s kitajskimi in ameriškimi regulatorji v letu 2021 dosegla kar 49 odstotkov, lani pa nadaljnjih 25 odstotkov. Njihov vzpon se je začel že 19. decembra ob napovedanih ukrepih kitajske vlade za spodbujanje gospodarstva, pozitivno pa seveda vpliva tudi opuščanje strogega covidnega režima.
Opazen zdrs ameriške industrijske proizvodnje
Bolj medel optimizem je opaziti na Wall Streetu, pa še ta je zadnji teden (tudi zaradi nekaterih slabših objav četrtletnih dobičkov) precej zvodenel. K sreči se je v petek krivulja po treh dneh padcev le obrnila navzgor, tako da je Dow Jones spet splezal nad vrednost z začetka leta. Nekatere makroekonomske objave so bile slabe, v ZDA je na primer industrijska proizvodnja decembra drugi mesec zapored nazadovala, tokrat za 0,7 odstotka, kar je največji mesečni padec po septembru 2021. Na dodatno negotovost vpliva še grozeča plačilna nesposobnost ZDA, če kongres ne bo povišal dovoljene meje javnega dolga. V četrtek je namreč ameriški javni dolg presegel veljavno dovoljeno zgornjo mejo, je pa res, da so ti prepiri v ameriški politiki že običajni.
PREMIKI V ZADNJEM TEDNU | |
Dow Jones (New York) | 33.374 točk (-2,9 %) |
S & P 500 (New York) | 3.972 točk (-0,7 %) |
Nasdaq (New York) | 11.140 točk (+0,5 %) |
DAX30 (Frankfurt) | 15.033 (-0,3 %) |
Nikkei (Tokio) | 26.933 točk (+4,3 %) |
SBITOP (Ljubljana) | 1.114 točk (-0,4 %) |
10-letne slovenske obveznice | zahtevana donosnost: +3,23 % |
10-letne ameriške obveznice | zahtevana donosnost: +3,51 % |
dolarski indeks | 101,99 (-0,2 %) |
EUR/USD | 1,0856 (+0,2 %) |
EUR/CHF | 0,999 (-0,3 %) |
bitcoin | 23.150 USD (+11 %) |
nafta brent | 87,7 USD (+2,7 %) |
zlato | 1.927 USD (+0,4 %) |
evribor (šestmesečni; trimesečni) | 2,857 %; 2,293 % |
Cramerjevi nasveti spet ničvredni
Kriptovalute so nadaljevale rast, čeprav je posojilnica Genesis v četrtek sprožila predlog za stečaj. Bitcoin je presegel 23 tisoč dolarjev in je zdaj že 50 odstotkov nad novembrskim dnom (15.400 USD), še vedno pa je 65 odstotkov pod rekordno vrednostjo. Celotna tržna kapitalizacija kriptovalut je spet nad bilijonom (tisoč milijardami) dolarjev. Vsekakor impresivno okrevanje po vseh lanskih pretresih, predvsem po jesenskem sesutju FTX-a. Še vedno je precej skeptikov, ki pravijo, da bi moral bitcoin za potrditev pozitivnega trenda preseči 25 tisoč dolarjev. S svojimi nedavnimi nasveti je na Twitterju precej posmeha požel CNBC-jev komentator Jim Cramer, saj je pri ceni 17 tisoč dolarjev menil, da je to odlična priložnost za izstop iz naložbe. Že večkrat se je izkazalo, da je Cramer dober kontraindikator, saj se določene naložbe "obnašajo" ravno nasprotno od njegovih napovedi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje