Čeprav omenjena novela prinaša vrsto sprememb tudi za tujce, ki pri nas delajo, je največ polemik še vedno deležen sporni 10. b člen. Ta omogoča, da bi ob množičnih migracijah policija namero tujca, da zaprosi za azil, zavrgla kot nedopustno. Čeprav je rešitev zelo podobna tisti, ki jo je ustavno sodišče že razveljavilo, notranji minister Aleš Hojs zagotavlja, da je skladna z ustavo.

Ustavni sodniki so oktobra 2019 ob razveljavitvi dela spornega 10. b člena poudarili, da le dejstvo, da država izroča posameznika drugi državi članici EU-ja, ne more vplivati na obseg zaščite, ki ga zagotavlja ustavno načelo nevračanja.

Po besedah ministra Hojsa pa zadevo tokrat rešujejo z uvajanjem pojma kompleksne krize. Vlada bo v situacijah, kot smo jim bili na področju migracij priča v letih 2015 in 2016, lahko razglasila kompleksno krizo in začasno suspendirala izvajanje zakona ad personam. Pristojni minister še meni, da jim je uspelo pripraviti tako rešitev, kot jo je naložilo ustavno sodišče.

Sorodna novica Nevladniki: Omejevanje vlaganja prošenj za azil je nesprejemljivo

Kaj še prinaša novela?

Vlada z novelo uvaja še druge rešitve na področju tujcev. Hojs je navedel vračanje tujcev, ki v državi prebivajo nezakonito, in podaljšanje roka za združevanje družin na dve leti. Novela uvaja zahtevo po znanju slovenskega jezika za prosilce, in sicer na osnovni ravni za tujca, ki prvič vstopa v državo, in na ravni A2 za tiste tujce, ki v Sloveniji že prebivajo več let.

S predlogom novele spreminjajo tudi način dokazovanja, da tujec dejansko prejema sredstva, potrebna za preživljanje – to bo po novem preverjala upravna enota prek evidenc finančne uprave. Spreminja se tudi nabor prejemkov, ki se upoštevajo. Tako bo po novem veljala "zgolj gola plača, ne pa tudi morebitni dodatki". Pristojnost izvajanja integracijskih ukrepov pa bo novela prenesla na vladni urad za oskrbo in integracijo migrantov, je povzel minister.

Levica: Institut kompleksne krize v neskladju z ustavo

V delu opozicije pa so prepričani, da želi vlada pod krinko uresničevanja evropske direktive, ki jo prav tako prinaša novela, uvesti rešitve, ki so v nasprotju z ustavo, odločbo ustavnega sodišča in mednarodnimi konvencijami.

Violeta Tomić (Levica) je izpostavila "institut kompleksne krize, ki bi ob vladni razglasitvi le-te omogočil zavračanje beguncev na meji, ne da bi lahko zaprosili za mednarodno zaščito". Ta je po njenem prepričanju v neskladju z ustavo in odločbo ustavnega sodišča iz leta 2019.

Enako je menil Vojko Starović (SAB). Predlog novele po njegovem prinaša rešitve, ki gredo znova v smeri omejevanja pravice do azila. Tako bi policija v primeru razglasitve kompleksne krize lahko namero tujca za vložitev prošnje za mednarodno zaščito "enostavno zavrgla".

V DeSUS-u so po besedah Roberta Polnarja prepričani, da je le z jasno zakonodajo in pravili mogoče onemogočiti serije zlorab, ki se zdaj dogajajo, pod pretvezo lažnega študija ali fiktivnega iskanja zaposlitve. Rešitev o razglasitvi kompleksne krize pa po njihovem mnenju ni dovolj jasno definirana, saj pušča preširoke možnosti različnih pravnih interpretacij.

Novela zakona o tujcih pa po mnenju Nika Prebila (LMŠ) "pod krinko implementacije direktive, ki ureja položaj raziskovalcev in študentov, uvaja kar nekaj novosti, ki bodo tujcem otežile položaj, policiji pa olajšale postopke zavračanja tujcev nazaj v države, od koder so prišli". Prebil meni, da novela uvaja še slabšo rešitev, kot jo je že leta 2019 razveljavilo ustavno sodišče.

Po besedah Bojane Muršič (SD) so nekatere zadeve v samem zakonu sicer sprejemljive, "ampak na drugi strani se pojavljajo tiste, ki suspendirajo človekove pravice, in to zanjo predstavlja veliko težavo".

Sorodna novica Hojs opozoril na "luknjičasto" azilno zakonodajo: "Zlorabe je treba zajeziti"

Grims: Treba je ustaviti množične zlorabe slovenskega pravnega reda

V NSi-ju pa so prepričani, da je treba doseči boljšo integracijo tujcev v slovensko družbo. Njihov poslanec Blaž Pavlin je kot nesprejemljivo ocenil izkoriščanje mehanizmov socialne države in zdravstva prek fiktivnih prijav prebivališča, zato je treba zaostriti nadzor nad delodajalci, ki zaposlujejo to delovno silo. Nujna bi bila tudi priprava otrok tujcev za vstop v vrtce ali šole, če nimajo potrebnega znanja slovenščine.

Nasprotno pa je Dušan Šiško (SNS) menil, da rešitev upošteva odločbo ustavnega sodišča. V SNS-u pozdravljajo rešitvi, da se omejujejo dokazila, s katerimi lahko tujec izkaže zadostna sredstva za preživljanje in sistem samodejnega periodičnega preverjanja na upravnih enotah.

Branko Grims (SDS) je izpostavil toleriranje očitnih zlorab, ko prebivalci iz balkanskih držav prihajajo v Slovenijo, čez nekaj let pa odidejo v druge evropske države. Po njegovem prepričanju je "treba postaviti ustrezne varovalke, da se bodo nehale množično zlorabe pravnega reda v Sloveniji, ki jih potem vsi strahovito drago plačujemo".

"Dokler ne bo dogovora o migracijskem paktu, imamo kot država suvereno pravico in dolžnost, da sprejmemo ukrepe, ki omogočajo nemoteno delovanje države tudi v primeru nesorazmernega pritiska na azilni sistem," pa je menila poslanka SMC-ja Janja Sluga. Po njenih navedbah predlog upošteva pripombe nevladnih organizacij ter predloge pravosodnega ministrstva in poslanske skupine SMC-ja. Poslanka sicer pričakuje, da bo svoje povedala še zakonodajno-pravna služba državnega zbora.

Poslanci bodo o tem, ali je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, glasovali v sredo.