Poslanec SD-ja Marko Koprivc je povedal, da seje odbora ne bi bilo treba sklicevati, če bi vlada, njen predsednik in ministrica za izobraževanje Simona Kustec opravljali svoje delo. Ob tem je spomnil, da se bo čez dobra dva tedna začelo novo šolsko leto, "a na nobeno ključno vprašanje, kako bo potekal pouk v času covida-19, ni odgovora".

"Šolske ministrice tako rekoč ni, kar se dogaja že od začetka epidemije. Dejansko v Sloveniji nimamo ministrstva za izobraževane, nimamo jasne strategije, vezane na šolstvo in mlade. Vse se vodi iz kabineta predsednika vlade, vse stvari se podrejajo interesom predsednika vlade in njegovim prijateljem," meni Koprivc.

Po njegovih besedah zato nima več smisla vabiti ministrice Kustec na sejo odbora DZ-ja, pač pa premierja, ki je odgovoren za ukrepe. Od njega zahtevajo odgovor, kako si predstavlja pouk v prihodnjem šolskem letu.

"Šole plavajo v temi in ne vedo, kako bodo izvajale pouk. Dolžne so izvajati ukrepe, ki jih določa vlada, a obenem morajo dobiti jasna navodila s strani vlade, ki pa jih ni," je opozoril Koprivc.

Poslanec LMŠ-ja Aljaž Kovačič meni, da je imela Kustec dovolj časa in denarja za pripravo vzgojno-izobraževalnih ustanov, da bi lahko z novim šolskim letom odprle svoja vrata in bi lahko bili vsi prisotni pri pouku.

"Ministrici je očitno na drugi strani najlažje vse pustiti zaprto, kot je to delala doslej. Poletnih počitnic ni izkoristila za to, da bi naredila vse, kar je v njeni moči, da bi se te ustanove odprle, ampak se je nekoliko posmehovalno kot turistka udeležila olimpijskih iger in tam gledala športnike, ki jim je pred nekaj meseci onemogočala normalno treniranje," je navedel Kovačič in dejal, da ne upajo, da bo "kaj bo iz te ministrice", ki ji očita, da je ena najbolj neodgovornih ministric v zgodovini Slovenije.

Poslanec Levice Željko Cigler je opozoril, da je novo šolsko leto pred vrati, a kljub temu se ne v vrtcih ne v šolah ne ve, pod kakšnimi pogoji se bo vzgojno-izobraževalni proces začel. Po njegovih besedah se ne sme ponoviti scenarij zadnjih dveh šolskih let, ko se je pouk začel, ne da bi izobraževalne ustanove pred tem to vedele.

Opozoril je tudi, da se otroci in mladostniki vračajo v vzgojno-izobraževalni sistem polni negotovosti, prav tako so se med njimi pokazale velike socialne razlike.

"Za vso neorganizacijo in neznano stanje, s katerim se šolski sistem s 1. septembrom sooča, je odgovorna vlada," je prepričan. Od Janše pričakujejo razrešitev Kustečeve, v nasprotnem primeru bo po njegovih besedah Janša odgovoren za kolaps slovenskega šolskega sistema.

Preprosto vprašanje ministrici

Poslanec SAB-a Andrej Rajh je dejal, da od Simone Kustec pričakujejo le preprost odgovor na vprašanje, kako se bo začelo novo šolsko leto.

Zanima jih tudi, katere ukrepe je vlada izvedla med počitnicami, da bi pouk v novem šolskem letu lahko potekal čim boj nemoteno. Ponovil je, da morajo biti šole tiste, ki se prve odprejo in zadnje zaprejo.

"Glede na to, kako vlada sprejema odločitve in jih sporoča javnosti, imamo zelo slab občutek, da se bo zgodba ponovila in bo Slovenija v družbi držav z najdlje zaprtimi šolami," je povedal Rajh.

Koprivc je pojasnil, da se v opoziciji konkretno še niso pogovarjali o morebitni interpelaciji Simone Kustec, je pa to eden od načinov, da se ta "škodljiva politika na področju šolstva zaustavi".

Popravni izpiti brez navodil šolskega ministrstva

V skladu s šolskim koledarjem se je danes na 144 srednjih šolah v državi začel jesenski rok dopolnilnih in popravnih izpitov. Ti trajajo tri dni, po oceni predsednice Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije Fani Al-Mansour pa jih opravlja od 25 do 30 odstotkov dijakov. Pogoj PCT za šole še ne velja in še ni znano, kdaj bo uveden. Šole se bodo držale navodil NIJZ-ja.

"Zjutraj smo prezračili učilnice, vsi lahko vstopajo z masko. Poskrbljeno je za razkužila. Pogrešali smo konkretna navodila ministrstva, ki pa jih nismo dobili," je zjutraj za Radio Slovenija povedala Fani Al-Mansour.

Odgovore na številne nejasnosti pred začetkom šolskega leta pričakujejo od ministrstva za izobraževanje sredi tedna. Šole nimajo namenskih sredstev za testiranja, zato menijo, enako kot predstavniki obrtno-podjetniške zbornice, da bi jim morala hitre teste, ki so sicer od 23. avgusta naprej strošek delodajalcev, plačati država, tako kot javnim uslužbencem, je še poročal Radio Slovenija.

Dijaške organizacije na sestanku z ministrstvom

Predstavniki ministrstev za izobraževanje in zdravje ter dijaške organizacije so razpravljali o pripravah na novo šolsko leto. Kot je za STA dejala predsednica DOS-a Maja Kalin, naj bi se dijaki na začetku šolskega leta samotestirali prostovoljno, v primeru naraščanja okužb bi samotestiranje izvajali pogosteje ali pa bi postalo obvezno.

Prostovoljno samotestiranje naj bi po besedah Kalinove potekalo enkrat tedensko, in sicer ob nedeljah zvečer ali ob ponedeljkih zjutraj. Dijaki bi teste brezplačno dobili v lekarnah. Na začetku bi jim pripadalo po pet testov mesečno, ki bi jih dvignili s kartico zdravstvenega zavarovanja in test opravili sami doma. Nedorečena ostaja organizacija testiranja pri obšolskih dejavnostih, je še pojasnila predsednica Dijaške organizacije Slovenije (DOS).

Na sestanku je po besedah Kalinove beseda tekla tudi o postopkih ob pozitivnem izvidu hitrega testa pri samotestiranju pri nižji pojavnosti okužb. Pozitiven izvid hitrega testa bi se potrjeval še PCR-testom. Če bi bil njegov izvid negativen, bi se dijak lahko vrnil v šolo. V primeru pozitivnega PCR-testa pa bi moral dijak ostati doma, njegovemu razredu pa ne bi bilo treba v karanteno.

Pouk v "mehurčkih"

Po navedbah Kalinove naj bi pouk v srednjih šolah načeloma potekal podobno kot v lanskem šolskem letu, ko je bilo obvezno nošenje mask. Pouk naj bi tudi letos izvajali v mehurčkih, izjema bodo maturitetni predmeti. Obvezni bosta tudi prezračevanje in razkuževanje, je današnje pogovore povzela Kalinova.

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar je za Radio Slovenija ponovil, da bo testiranje na novi koronavirus v šolah potekalo za učence zadnje triade osnovne šole in dijake. V rdeči fazi bo testiranje obvezno in pogostejše. Stroški testiranja bodo kriti iz proračuna, a le za mlajše od 18 let, je dejal Vindišar.

Za sredo je sicer sklican sestanek ravnateljev vrtcev, osnovnih in srednjih šol s predstavniki ministrstva za izobraževanje, ministrstva za zdravje, zavoda za šolstvo, Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter sindikatov s področja vzgoje in izobraževanja. Kot je izvedel STA, bodo prek videokonference potekali trije ločeni sestanki z ravnatelji vrtcev, osnovnih in srednjih šol.

V vzgoji in izobraževanju si od sestanka obetajo odgovore na vprašanja, kako bo jeseni potekal pouk v osnovnih in srednjih šolah ter kako delo v vrtcih, pa tudi, kako bo s testiranjem zaposlenih v vzgoji in izobraževanju.