"Maske v 100.000 oz. v milijonih, množica datumov, posredniki, fototermini, kontradiktorne izjave ... Dvomi? Nejasnosti? Za vse prihodnje generacije je prav, da dvome odpravimo že danes," je na Twitterju zapisala poslanka LMŠ-ja Jerca Korče. Objavo, v kateri je napovedala, da bodo v LMŠ-ju predlagali ustanovitev preiskovalne komisije, je pospremila s ključniki #orožje, #teš6, #patria in #bančnaluknja.

Poslanec Levice Miha Kordiš pa je na svojem profilu na Facebooku navedel, da je čas za preiskovalno komisijo. "Tovornjak izgubljenih mask, namenjen v Italijo. Deset milijonov javnega naročila podjetju s komaj kaj prometa. Vrtoglava preplačila. Kraja mask drugim državam. Razkrite povezave med dobavitelji, ministri in strankami. Kraje, laži in vojni dobičkarji: kriminalka s posledicami za življenja ljudi," je pojasnil.

V SAB-u pa so v odzivu na napoved predloga ustanovitve preiskovalne komisije za STA spomnili, da so kot prva opozicijska stranka že med sprejemanjem prvega protikoronskega megazakona predlagali poseben parlamentarni nadzor nad porabo in dodeljevanjem javnih sredstev, a jih takrat LMŠ ni podprl. "Prav zato smo danes nad predlogom nekoliko začudeni, a hkrati veseli, da so v LMŠ-ju zdaj spoznali, da je neka posebna oblika nadzora vendarle potrebna. V SAB-u si želimo, da parlamentarni nadzor ne zadeva samo nabave zaščitne opreme," so pojasnili in dodali, da bodo o predlogu LMŠ-ja odločili v sredo.

Pričakovati je, da bodo na sredni seji poslanske skupine o tem spregovorili tudi poslanci SD-ja. Tedaj bo po pričakovanjih jasneje, ali utegnejo ustanovitev preiskave podpreti.

Predsednik opozicijskega SNS-a Zmago Jelinčič se za zdaj o podpori parlamentarni preiskavi še ne more izreči, je dejal in poudaril, da je podatkov glede nakupa opreme še premalo. Če bi se ta komisija ustanavljala, je treba počakati najmanj še 14 dni, da se zadeve razčistijo. V tem trenutku pa gre bolj za nagajanje, meni Jelinčič.

Očitki vladi

Vladna stran je pri nabavi zaščitne opreme že od vsega začetka deležna več očitkov. Sredi marca je denimo odmevala zgodba o izginulih treh milijonih zaščitnih mask, ki jih je Slovenija naročila pri podjetju Labena. Omenjeni posel je na podlagi prijave pod drobnogled že vzela Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki je zaznala določena korupcijska tveganja in ugotovitve odstopila Državni revizijski komisiji.

Zaradi očitkov o nepotizmu, ki jih zavrača, se je na KPK z vprašanjem obrnil tudi obrambni minister Matej Tonin. Zavod za blagovne rezerve je namreč sklenil posel za dobavo zaščitne medicinske opreme v vrednosti 30 milijonov s podjetjem Acron, v katerem je zaposlena tudi Toninova mama. Podobnih očitkov se je moral v javnosti že otepati tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek, saj so posel sklenili s tekstilnim podjetjem žene njegovega bratranca.

Počivalšek je sicer v javnosti zatrjeval, da zavod za blagovne rezerve ne sme kupovati zaščitne opreme neposredno od kitajskih proizvajalcev in zato za posrednike v poslih najema različna podjetja iz Slovenije, a po pojasnilih Računskega sodišča to ne drži, saj zakonska omejitev, ki bi državnemu zavodu preprečevala dogovore s kitajskimi podjetji, ne obstaja.

Zavod za blagovne rezerve je od 16. marca do 8. aprila skupaj oddal 55 naročil za dobavo zaščitne opreme v vrednosti 181 milijonov evrov brez DDV-ja. Vse pogodbe sicer ne bodo izpolnjene. KPK pa je Računskemu sodišču že predlagal, naj po koncu izrednih razmer izvede revizijo poslovanja zavoda za blagovne rezerve, in sicer zlasti za sklenjene pogodbe v povezavi z izvedenimi javnimi naročili v času trajanja izrednih razmer.

Poslovnik o parlamentarni preiskavi določa, da lahko uvedbo parlamentarne preiskave predlaga vsak poslanec, DZ pa jo mora odrediti, če to zahteva tretjina poslancev ali državni svet.