Dva tedna po poslanski zbornici je v sredo še zgornji dom italijanskega parlamenta, senat, potrdil novo volilno zakonodajo, poimenovano Rosatellum. Vlada premierja Paola Gentilonija jo je vezala na glasovanje o zaupnici, zaradi česar je bila kljub velikemu nasprotovanju opozicije sprejeta hitro in brez popravkov.

Po novem bodo Italijani 64 odstotkov mandatov v obeh domovih parlamenta izbirali po proporcionalnem, 36 odstotkov pa po večinskem sistemu. Nova zakonodaja poleg tega odpravlja preferenčne glasove. Za posamezne stranke predvideva triodstoten, za koalicije strank pa desetodstoten prag za vstop v parlament.

Nov sistem bi največ glasov prinesel desni koaliciji
Po predvidevanjih naj bi novosti koristile predvsem velikim vsedržavnim strankam, kakršna je zdaj vladajoča levosredinska Demokratska stranka (PD). Podpirata jo tudi opozicijski Naprej, Italija nekdanjega premierja Silvia Berlusconija in do tujcev nastrojena Severna liga, ki računata predvsem na neposredne mandate po večinskem sistemu. Novostim najglasneje nasprotuje populistično Gibanje petih zvezd.

Parlamentarne volitve v Italiji morajo potekati najpozneje septembra 2018, po pričakovanjih pa naj bi potekale že v začetku prihodnjega leta. Po zadnjih anketah naj bi po novem sistemu največ glasov pripadlo desni koaliciji, v kateri sta med drugim Naprej, Italija in Severna liga, levosredinski demokrati naj bi bili drugi, Gibanje petih zvezd pa tretje.

Tudi v SSk-ju so v sporočilu za javnost opozorili, da nova zakonodaja "vodstvom redkih in velikih vsedržavnih strank dejansko omogoča prosto imenovanje večjega dela prihodnjih parlamentarcev".

Kot opozarjajo, se novi sistem, sodeč po prvih napovedih in analizah, že kaže "kot zelo tvegana rešitev tudi za samo levo sredino", ki konkretno v Furlaniji - Julijski krajini (FJK) "tvega poraz na celi črti v enomandatnih okrožjih in sorazmerno zelo skromen rezultat v proporcionalnih". V proporcionalnih okrožjih bo sicer po odpravi možnosti preferenčnega glasu za izvolitev odločilno mesto kandidata na volilni listi in kot ugotavljajo v SSk-ju, so "redka mesta zato že plombirana".

Pomembno je, kako je vlada zarisala volilne okraje
Za manjšino je poleg samega volilnega sistema zelo pomembno tudi to, kako vlada zariše volilne okraje oziroma tista volilna okraja, ki zaobjemata območje, kjer živijo Slovenci. Na žalost bosta ta "tako obsežna, da bosta teža in vpliv slovenskih glasov še vedno neodločilna".

T. i. olajšani 20-odstotni vstopni volilni prag na deželni ravni za liste jezikovnih manjšin je "približno desetkrat višji od naših realnih zmogljivosti" in po mnenju SSk-ja slovenski narodni skupnosti "onemogoča, da predstavi svojo listo in svobodno, transparentno ter suvereno izbira svoje zastopnike v obe veji italijanskega parlamenta". "Za francosko in nemško manjšino je bilo poskrbljeno, za Slovence v FJK-ju ne," so še zapisali.

Popravki naleteli na prezir
"Dosegljiv vstopni prag z dvema posebej zarisanima volilnima okrajema za senat in poslansko zbornico bi edini zajamčil možnost gotove in svobodne izbire slovenskih zastopnikov v okvirih obstoječe ustavne ureditve. Parlament se je odločil drugače," so še povzeli v SSk-ju. Popravki, ki so jih predlagali, so naleteli "večinoma na prezir", dejstvo, da je bilo glasovanje vezano na zaupnico vladi, pa je onemogočilo tehtno razpravo.

Na vprašanje, kdo bo potemtakem izbiral slovenske predstavnike v italijanskem parlamentu, v SSk-ju tako odgovarjajo, da bodo o tem, kdo, če sploh kdo, naj jih zastopa, odločale velike italijanske vsedržavne stranke, in ne manjšina sama. Upanje sicer zdaj ostaja še italijansko ustavno sodišče, ki je "doslej razne volilne svinjarije že dvakrat zaporedoma razveljavilo".