Pri tem bodo pobudniki v kampanjo vložili zelo malo sredstev, je na novinarski konferenci dejala Irglova. Večinoma jo bodo izpeljali s pogovornimi večeri po Sloveniji. V naslednjih dneh jih bodo predvidoma pripravili med drugim v Cerknem, na Ponikvi, v Mozirju, Vipavi in Brežicah. Poleg tega se bodo udeležili vseh dogodkov, ki jih bodo pripravljale civilne družbe oziroma zainteresirana javnost.

Izenačevanje žrtev in zločincev
Irglova je še spomnila, da sta v noveli zakona o arhivskem gradivu nesprejemljivi dve vsebinski določbi, pri katerih gre po njenih besedah za izenačevanje žrtev in storilcev, kar je "sramotno in nesprejemljivo". Poleg tega pa je zanje sporen tudi postopek anonimizacije, preko katerega se po njenem mnenju onemogoča dostop do arhivskega gradiva.

"Gre za načrtno in zahrbtno zapiranje arhivskega gradiva, zato da ne bi mogli raziskovati zločinskih ravnanj, ki jih je počela nekdanja služba državne varnosti," je poudarila in dodala, da je treba paziti na arhiv, saj gre za narodno identiteto.

Omerza: Anonimizacija izjemno zamudna
Publicist Igor Omerza je pojasnil, da je anonimizacija zelo zamuden tehnični postopek, zanj pa vlada ni predvidela dodatnih sredstev, da bi ta postopek hitreje stekel.

Kot je poudaril, je po njegovem prepričanju arhivska novela uperjena proti dvema raziskovalcema, in sicer proti njemu in Romanu Leljaku. Na to kaže dejstvo, da je vlada omogočila, da se anonimizacija preskoči, a le če uporabnik arhiva izpolnjuje posebne zahteve. Med drugim je Omerza omenil, da je treba imeti status raziskovalca ali novinarja, kar pa on ni. "Padla je vlada, naj pade še novela," je še poudaril Omerza.

Grilca referendum ne skrbi
Po besedah ministra za kulturo Uroša Grilca pa arhivska novela povečuje dostopnost do arhivskega gradiva. Če je po zdaj veljavnem zakonu prosto dostopnih pet odstotkov gradiva, jih bo po zakonski noveli dostopnih 75 odstotkov, je ob obisku koprskega pokrajinskega arhiva poudaril minister.

Novela po Grilčevih besedah med drugim prinaša tudi številne izboljšave v zvezi s hranjenjem digitalnega gradiva, osebe zasebnega prava pa razbremenjuje določenih obveznosti glede arhivskega varstva.

Slovenski arhivi, je izpostavil Grilc, hranijo več kot 70.000 tekočih metrov gradiva, a se vsa debata zoži na 403,2 tekoča metra gradiva nekdanje Službe državne varnosti. Novela tu prinaša zelo pregledno ureditev, je prepričan Grilc, saj občutljivo arhivsko gradivo iz polpretekle zgodovine "ni dostopno zgolj po principu privilegirane dostopnosti zgolj nekaterim ustvarjalcem ali bognedaj neki politični opciji, temveč mora biti dostopno vsakemu državljanu".

Novela prav tako odpravlja vse stopnje tajnosti gradiva. Pri tem je dal primer, da je na podlagi obstoječega zakona Sova v dogovoru z Arhivom Republike Slovenije leta 2008 npr. podpisala sporazum o nedostopnosti gradiva do leta 2044. Na referendumu bodo morali zagovorniki novele prepričati čim več ljudi, da ta odpira arhive. "Na naši strani so dejstva, tako da me pravzaprav ne skrbi pretirano glede rezultata referenduma," je še dodal Grilc.