V razmišljanju, ki ga je zapisal za časnik Večer, je opozoril na odsotnost prepotrebne intelektualne presoje sodobnega prostora in časa, vse pa še dodatno zapleta zagledanost v lastno dvorišče. "Zgodovinsko smo nevajeni odgovornosti za svojo lastno usodo in navajeni na hlapčevsko mentaliteto. Toda hkrati smo kot samostojen narod in država zdaj brez izgovora, da krivdo neposredno valimo na tujo oblast in gospodarja," je zapisal.

Zadnji klic za vkrcanje?
"Vse to in drugo nas je pripeljalo v položaj, ki ga moramo videti kot nevaren status quo. Slovenija, ki ne napreduje, nazaduje. Ni vmesne čakalnice. In zdaj moramo slišati enega zadnjih klicev za vkrcanje," je pozval predsednik vlade.

Opozoril je še: "V teh zapletenih okoliščinah, ki zahtevajo hitre in odločne odzive, bi bila politična kriza odvečen luksuz, ki si ga ne moremo privoščiti, čeprav je legitimen sopotnik demokracije. V političnem razredu mora priti do dogovora, kako na predčasnih volitvah izvoliti novo vlado brez nekoristne vmesne blokade odločanja."

"Zadržali smo visoko raven socialne povezanosti"
Dejal je, da se ne sme znova zgoditi, da bomo zagledani v politični boj doma, medtem pa spregledali razvoj dogajanja v svetu, kot se nam je primerilo jeseni leta 2008. "Večina sveta je drsela v recesijo, mi pa smo se prehitevali v obljubah glede gospodarskega in socialnega napredka," je spomnil.

Po njegovem mnenju pa je Slovenija kljub krizi zadržala visoko raven socialne povezanosti. "To je bila pravilna odločitev. Ta je dolgoročna vzdržna samo tako, da bomo več ustvarili ali se bolj zadolžili. Drugo ne pride v poštev," meni.

Pahor: Reforme so neizogibne
Prepričan je, da bi bilo nadaljnje proračunsko zadolževanje in višanje javnega dolga v vseh pogledih nesprejemljivo. "Reforme, ki morajo imeti za cilj tudi povečanje konkurenčnosti, so neizogibne. Če jih ne bomo sprejeli in se hkrati ne bomo pustili ujeti v past zadolževanja, bo treba sorazmerno s socialnim položajem znižati življenjski standard prebivalstva," je napovedal.

"Sedanje prevladujoče razumevanje nacionalnega interesa le kot deleža države v podjetjih in finančnih institucijah je napačno. Nacionalni interes je ustvariti razmere za pregledno, konkurenčno in odprto ekonomijo, ki bo privlačna za domače in tuje naložbe, kar zagotavlja čim več delovnih mest z višjo dodano vrednostjo," meni.

"Okrepimo odnose z Washingtonom, Moskvo, Ankaro, Pekingom in New Delhijem"
"Zlasti je pomembno, da skoraj za vsako ceno ostanemo v isti valutni skupini kot Nemčija in Francija. Če bo kdaj v prihodnje za večjo usklajenost ekonomskih in davčnih politik potrebna nova pogodba za evro, jo sooblikujmo in podprimo. Okrepimo tudi siceršnjo gospodarsko, tehnološko in vsako drugo povezanost s tem krogom držav, zlasti Nemčijo," je pozval.

Zavzel se je še za krepitev strateško dobrih odnosov z Washingtonom, tudi kot prednostnim varnostnim zaveznikom, in z Moskvo, Ankaro, Pekingom in New Delhijem.

"Počakajmo, da alternativa razloži, kaj ve in kako zna bolje"
Pojasnil je, da vse to ni kakšen filigransko in operativno izdelan program, je pa smer. "Da obstajajo druge, že lahko slišite. Ko jih bomo izbirali, pa ne pozabimo, da mora imeti njihov voditelj poleg drugih odlik v tem času še posebej veliko mero potrpežljivosti in občutka za strpnost," je dejal.

"Sprejetje vloge največjega grešnega kozla je v takih kriznih okoliščinah dolžnost, ki izvira iz položaja. Tako najbolj odgovornemu v državi do neke mere zagotavlja, da povečanja nestrpnosti ne spusti v pogubno sovraštvo. Vse to in drugo, menim, je smer, ki se mi zdi za Slovenijo primerna. Počakajmo, da alternativa razloži, kaj ve in kako zna bolje," je še zapisal.