Po današnjih pogovorih sta z gostiteljem, slovenskim predsednikom Borutom Pahorjem, izpostavila sorodnost njunih mnenj in odlične odnose držav, predvsem pa velik pomen Evrope. Pozvala sta h krepitvi EU-ja in še posebej podprla širitev Unije na Zahodni Balkan.

Kot je poudaril Pahor, imata z latvijskim kolegom glede večine stvari zelo podobno mnenje. "Eno takih je pomembnost Evrope za obe državi in sedemindvajseterico kot celoto. Evropsko unijo želimo gojiti, razumemo pestrost in različnost, ki krasita to našo skupno domovino, hkrati pa si oba želiva njene večje učinkovitosti," je nadaljeval.

Strinjava se, da "mora Evropa v trenutni geopolitični situaciji postati naš globalni akter, to je neizbežno, če želimo zavarovati svoje interese", se je strinjal Levits. EU mora biti "opaznejši in močnejši" tako v svetu kot v svoji soseščini, je poudaril.

In še posebej tej sta se predsednika danes posebej posvetila – tako Zahodnemu Balkanu kot Vzhodnemu partnerstvu in odnosom z Rusijo.

Pri tem delita stališče, da razmere na Zahodnem Balkanu terjajo hitrejšo širitev EU-ja na to regijo. "To bi bilo dobro ne le za razvoj teh držav, temveč v tem trenutku tudi za samo varnost in stabilnost," je dejal Pahor, ki meni, da bi morali širitev razumeti tudi kot mirovni projekt.

Strinjava se, da je situacija na Zahodnem Balkanu "skrb vzbujajoča" in da "obstaja dejanska potreba po ukrepanju EU-ja", je potrdil Levits in dodal, da je – tako iz geopolitičnih in gospodarskih razlogov kot tudi zaradi stabilnosti, miru in demokracije – nujno, da te države dobijo jasno "perspektivo članstva".

Oba sta ob tem izpostavila pomen vrha o širitvi unije na Zahodni Balkan, ki ga bo prihodnji teden gostila Slovenija kot predsedujoča Svetu EU-ja.

Pahor je pri tem "tvegal pogumno oceno", da "smo priča zastoju širitve", ki na strani držav Zahodnega Balkana krha zaupanje v ta proces, zmanjšuje politično voljo za reforme ter vodi v vzpon nacionalizmov in nevarno vračanje v preteklost.

Evropa je po njegovem prepričanju dolžna opaziti to situacijo in nanjo se lahko odzove le tako, da pospeši proces širitve. Pristop EU-ja v tem primeru bi moral biti po besedah Pahorja manj birokratski in bolj političen, saj gre za zelo kompleksen izziv, predvsem pa postaja jasno, da mora imeti EU pred očmi Zahodni Balkan kot celoto, in ne le posameznih držav.

Zato bi bilo, tako meni, lahko dobro, če bi v članstvo hkrati povabila vse države regije in morda celo tvegala ter določila ciljni datum, saj bi s tem dala "večjo kredibilnost zavezi".

Latvijski gost se je poleg tega Sloveniji danes posebej zahvalil za sodelovanje v Natovi misiji Okrepljena prednja prisotnost v Latviji, ki ga je označil kot "zelo pomemben prispevek k varnosti v naši regiji in varnosti Nata v celoti".

Zahvalil se je tudi za prispevek in "polno podporo EU-ja in Slovenije" pri varovanju in krepitvi latvijske meje z Belorusijo, na kateri v zadnjih mesecih prihaja do napetosti.

Dvostranske odnose je označil kot "zares odlične, ene najboljših". "Mnogo je stvari, ki povezujejo oba naroda in državi, a vsekakor je na prvem mestu želja, da z odgovornimi dejanji našim otrokom zagotovimo mirno in varno prihodnost," pa je dejal Pahor.