Predsednik vlade Borut Pahor in ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres sta bila gosta v oddaji Sveto in svet na 1. programu TV Slovenija. To je bilo prvo srečanje dvojice na televiziji, pogovarjala sta se o aktualnih temah, gospodarski krizi, moralni krizi, pravni državi pa tudi humanitarno-družbenem angažiranju.

Pahor zadovoljen z ozračjem v Sloveniji
"Med ljudmi se je izostrila potreba po resnici in pravici. To je odraz deloma gospodarske in socialne krize, stisk, v katerih so se znašli ljudje, pa hkrati nekega časa, v katerem očitno prihaja do neke spremenjene paradigme v svetu. Ampak s tega vidika sem z atmosfero v Slovenji, to vas utegne presenetiti, zadovoljen," je dejal Pahor.

"Ker smo zelo ambiciozen, žilav narod, želimo v teh kriznih časih v bistvu spremeniti nekaj nakopičenih, zastarelih, nekaj tega moralnega prahu, ki se je nabral v času tranzicije in to zdaj sčistiti z naših polic. Mislim, da se to sedaj dogaja in da je dobro," zatrjuje.

"Država mora skrbeti za pravičnost"
"Država obstaja zaradi pravičnosti. Če ni pravičnosti ali pa če bi neka država zanemarjala pravičnost, potem je čisto vseeno, če je ali pa če je ni, ker imamo ljudje samo dve možnosti: ali džungla ali pravičnost. Ali zmaga tisti, ki je močnejši, ali pa tisti, ki ima bolj prav. Tretje možnosti ni in država mora - to je njen namen, to je njena legitimnost, brez tega ni upravičena, jo lahko pogrešamo, ni potrebno, da je - država mora skrbeti za pravičnost. In to je pravna država. Pravi gospod predsednik, da se pri nas krepi, a ravno njeno odsotnost zelo obžalujemo, da ni močnejša," je pojasnil nadškof.

Dodal je še, da je največja nevarnost, da pride do nezaupanja v državo, če ljudje nimajo občutka, da je to pravna država, da je pravična, in spomnil, kaj je morala: "Morala je nekaj, kar raste, kar se krepi dolgo časa in potem tudi nekaj časa propada. Morale ni mogoče kar tako uvoziti. Morale se tudi ni mogoče naučiti. Morala je stvar vzgoje, notranjega prepričanja, odločitve za to."

"Kritike moramo mirno prestajati"
"Mi smo celo vrsto moralnih problemov, ki jih je naplavila tranzicija, začeli spreminjati v pravne kategorije in jih tudi sankcionirati, tako da jaz nimam nič proti temu, kar nekateri imenujejo za čiščenje družbe," priznava premier.

Spregovoril pa je tudi o stanju Slovenije 20 let po plebiscitu: "Po 20 letih torej lahko ugotovimo, da se vendarle suma sumarum glavne sanje, ki jih je povprečen Slovenec sanjal na dan plebiscita v drugi polovici decembra leta 1990, izpolnjujejo. Smo suverena država, ki je vključena v EU in zvezo NATO, pripadamo politično, gospodarsko, vojaško zvezi držav s podobnimi vrednotami in veljamo manj doma, bolj v svetu, za državo, ki je uspešna in se uspešno sooča tudi zdaj s krizo. Sami pa smo kritični in jaz bi to samokritičnost še spodbujal. Za oblast je zelo pomembno, da je v tem procesu potrpežljiva. Nanjo leti ogromno kritik in mi moramo te kritike mirno prestajati, tudi če kdaj mislimo, da so neupravičene."

Stres poudarja pomen domoljubja
"Če bi med nami okrepili odgovornost za skupno dobro, potem bi z večjo energijo iskali skupne točke, iskali tisto, kar nas povezuje, bi bili tudi pripravljeni sodelovati. Ne bi mislili, ali mi to sodelovanje koristi ali ne, če mi koristi za kratkoročne cilje, grem v to, če mi ne koristi, ne grem v to. Tako ne moremo naprej. Lahko gremo naprej samo, če imamo izredno močno voljo, da gremo vsi skupaj naprej. Se pravi tudi domoljubje je tukaj pomembno," je poudaril Stres.

Pahor pa meni, da morda ni tako slabo, da ta hip nismo o vsem enotni: "Jaz čutim velikokrat potrebo po tem, da se iskrijo mnenja in različni pogledi na to, kaj je prav in kaj je narobe. Kajti zdaj povleči napačno potezo, ko gre za poteze dolgoročnih razmer, je lahko usodno za narodovo zgodovino."

"Mi nismo popek sveta"
"Prav je, da smo Slovenci osredotočeni na naše domače probleme. Mi nismo popek sveta, da bomo reševali svetovni red, vendar pa moramo s kančkom moči gledati na to, kaj se dogaja v mednarodni skupnosti in ta mednarodna skupnost je danes politično in varnostno veliko bolj ranljiva, kot je bila pred dvajsetimi leti," je opozoril.

"Ni dovolj, da samo na vrhu, tudi med ljudmi je treba vzpostaviti drugačne vrednote. Ni dovolj, da samo politiki načrtujejo in da, recimo, gospodarstveniki predvidevajo višjo gospodarsko rast, prihodnost bo prav gotovo zahtevala globoko spremembo te potrošniške miselnosti, v kateri smo, in ki je hkrati vzrok in posledica te krize oziroma je pač povzročila to krizo in sedaj seveda tudi ona sama v krizi. Kdo bo zdaj to naredil. in spet smo pri morali. Tista morala za mene, za moje najbližje, kdo bo to delal. Jaz mislim, da je osnovna vzgojiteljica za nove vrednote družina," meni metropolit.

"In kaj bi lahko svetoval ljudem? Da ni edina vrednota, seveda mora človek preživeti, ampak ni edina vrednota, ki daje veselje do življenja, tisto, kar imam in kar si lahko privoščim. So še veliko bolj osrečujoče druge vrednote," je spomnil Stres.