Po besedah predsednika vlade bo odvetnik, ki bo Slovenijo v postopku arbitraže o meji s Hrvaško zastopal na sodišču, eden najbolj priznanih pravnih strokovnjakov. Odvetnik pa ne bo arbiter, je dodal Pahor in opozoril, da bo imela vlada v sklopu priprav na arbitražo piramido forumov, organov in posvetovalnih teles.

"Pomembna bo spretnost pri zbiranju gradiva"
Sicer pa je za uspeh pri arbitraži po premierjevem mnenju pomembna tudi spretnost pri izbiranju dokaznega gradiva, ki govori v prid Sloveniji. Prav zato je vse relevantne partnerje, tako fizične kot pravne, pozval, naj podajo vse materiale, gradiva in dokumente, ki bi lahko naši državi koristili v postopku pred arbitražnim sodiščem.

"Sporazum rešitev, ki brani slovenske nacionalne interese"
Uvodoma se je Pahor znova zahvalil tudi volivcem, ki so na junijskem referendumu po 18 letih odločili, da je arbitražni sporazum primeren način za rešitev meje med sosednjima državama, in na ta način omogočili odprtje novega poglavja v odnosih med Slovenijo in Hrvaško pri reševanju preostalih odprtih vprašanj med njima. Ministrski predsednik je prepričan, da sporazum predstavlja rešitev, ki brani slovenske nacionalne interese.

Opozicija in koalicija glede arbitražnega sporazuma ostajata na nasprotnih bregovih
Strasti med poslanci se tudi več kot en mesec po referendumu še niso umirile, saj so v predstavitvi stališč poslanskih skupin poslanci koalicije poudarjali predvsem prednosti arbitražnega sporazuma, opozicijski poslanci pa so poudarjali njegove slabosti.

Zmago Jelinčič (SNS) je dejal, da je Slovenija pred začetkom razpada, za katerega je kriv tudi referendum. Opozoril je, da je manj kot 22 odstotkov slovenskih volivcev odločalo o tem, kaj bo z našo domovino, ob tem pa izrazil bojazen, da bo Slovenija na arbitražnem sodišču oškodovana. Glede arbitražnega sodišča je pesimističen tudi Jožef Jerovšek (SDS), ki meni, da je referendum razdelil Slovenijo. Anton Anderlič (LDS) je po drugi strani dejal, da upa, da bo arbitražno sodišče vprašanje meje rešilo tako, da bodo zadovoljni Slovenija, Hrvaška in mednarodna skupnost. Tudi Anton Urh (DeSUS) je izrazil upanje, da bo arbitražno sodišče sprejelo za Slovenijo in ugodno in pravično rešitev.

Janja Klasinc (SD) je opozorila, da se Slovenija s Hrvaško končno pogovarja tako, kot se pogovarja ves civilliziran svet. Po njenem mnenju je Slovenija po dogovoru močno pridobila ugled v mednarodni skupnosti, model arbitražnega sodišča pa bi lahko bil dober zgled za reševanje podobnih vprašanj na "pregretem Balkanu." Franco Juri (Zares) je opozoril, da najzgovornejše sporočilo referenduma izhaja iz geogfarske razporeditve glasov, saj so volivci najvišjo podporo arbitražnemu sporazumu izrekli prav ob meji. Jakob Presečnik (SLS) je dejal, da bo zdaj treba pripraviti dobre argumente za arbitražo.