Predsednik republike Borut Pahor je na tradicionalni spominski slovesnosti med drugim spomnil na letošnjo 100. obletnico konca prve svetovne vojne, ko se je za trenutek zdelo, da se zaradi tragičnih razsežnosti in hudega trpljenja kaj takega ne bo nikoli več ponovilo. A se je, in to že dobri desetletji kasneje, je dodal in spomnil še na osamosvojitveno vojno, ko smo ubranili samostojno Slovenijo, ki ji je na tej poti pomagal tudi osvobodilni boj.
Kot je poudaril, med nami še živijo ljudje, ki jim ni bilo prihranjeno gorje vseh treh vojn, zato se nam postavlja vprašanje, ali obstaja možnost, da bodo naši otroci in vnuki lahko svobodno razvijali svoje sanje in talente brez strašne izkušnje vojnega pekla.

"Ta možnost obstaja. Toda zaradi zgodovinskih izkušenj se moramo zavedati, da je tudi naša neposredna odgovornost, da storimo prav vse, kar smatramo za potrebno, da ohranjamo mir, ki ga uživamo zdaj," je dejal Pahor in zato Slovence pozval k spoštljivemu pogovoru in graditvi na tistem, kar nas povezuje, saj bomo le tako lahko sooblikovali prihodnji svet.

Vloga Slovenije pri krepitvi skupne Evrope
Ob tem je spomnil tudi na vlogo Slovenije pri krepitvi skupne Evrope in miroljubnem reševanju vseh sporov v naši soseščini in v svetu nasploh. Zedinjena Evropa, nastala na ruševinah druge svetovne vojne, v duhu sprave in odpuščanja, a tudi v duhu večnega spomina na zgodovinsko resnico, ki jo je navdahnila za povezovanje in trajen mir, je po Pahorjevih besedah tudi naša skupna odgovornost.

Tudi letošnje prireditve se je udeležilo več kot tisoč pohodnikov, med njimi vselej številni visoki predstavniki države in drugi predstavniki javnega in političnega življenja, ki so položili vence pred spominsko obeležje padlim borcem Pohorskega bataljona. Med njimi so bili tudi župani in predstavniki vseh šestih občin, ki gostijo slovesnost, Mestne občine Maribor in občin Ruše, Zreče, Oplotnica, Slovenske Konjice in Slovenska Bistrica.

Obkolitev in zadnji boj
Pohorski bataljon je bil ustanovljen 11. septembra 1942 v Dobrovljah na Pohorju. Sprva je štel 90 borcev, poveljeval pa mu je Rudolf Mede. Bataljon je izvedel številne akcije, 21. decembra 1942 pa se je premaknil proti Osankarici, kjer si je uredil zimski tabor. Prve dni leta 1943 so nemške sile odkrile partizanski tabor, 8. januarja pa ga je obkolilo okoli 2000 nemških vojakov. V boju je življenje izgubilo 69 borcev bataljona.