"Nobena država ne bo imela koristi, če bo stremela le k uveljavitvi svojih interesov," je dejal Pahor in države pozval k utrditvi multilateralizma kot edinega načina za zavarovanje miru in varnosti za prihodnje rodove. Slovenija pri tem ZN-u stoji ob strani. Izrazil je podporo reformam ZN-a pod vodstvom generalnega sekretarja Antonia Guterresa, ki pa bodo odvisne od politične volje držav članic ZN-a.

Poudaril je, da lahko le mednarodni red na temelju pravil zagotavlja enakopravnost ljudi in držav, ki morajo spoštovati mednarodno pravo, če želimo stabilnejšo, mirnejšo in pravičnejšo prihodnost. Posebej je poudaril pomen mednarodnega prava in sodb mednarodnih sodišč, tudi za spravo v regiji Zahodnega Balkana, na katero meji Slovenija. "Priznanje zgodovinskih dejstev je osnova za stabilnost in napredek, ne glede na to, kako boleča so," je dejal.

Slovenija trdna podpornica Mednarodnega kazenskega sodišča
Pahor se je v nadaljevanju dotaknil nekaj perečih svetovnih problemov. Poudaril je, da brez spoštovanja človekovih pravic ne bo miru in razvoja in zatrdil, da nobena pravica držav, nobene izredne razmere ali politični razlogi ne morejo nikoli upravičiti kršitev človekovih pravic. Slovenija predseduje Svetu za človekove pravice ZN-a, katerega prispevek k utrjevanju človekovih pravic je zanjo pomemben. Pahor ob tem upa, da bodo ZDA kot tradicionalna podpornica spoštovanja teh pravic temu ostale zavezane, Slovenija pa bo nadaljevala utrjevanje legitimnosti, kredibilnosti in učinkovitosti Sveta za človekove pravice.

Slovenija ostaja trdna podpornica Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) in Pahor je pozval, naj vse države, ki tega še niso storile, ratificirajo Rimski statut. Kaznovanje zločinov je bistveno za okrevanje družb, ki so jih uničile vojne, in za preprečevanje zlorab v prihodnosti, je prepričan. Slovenija želi po Pahorjevih besedah ohraniti odločenost proti širjenju orožja za množično uničevanje in poziva k uresničitvi vseh zavezujočih mednarodnih pogodb o tem, še posebej NPT, ki letos praznuje 50 let.

Ponosen na doseganje ciljev razvojne agende 2030
"Slovenija podpira rešitev perečih vprašanj proliferacije in ponovno poudarja podporo iranskemu jedrskemu sporazumu, dokler Iran spoštuje svoje zaveze. Pozdravljamo razvoj na Korejskem polotoku in upamo na popolno, potrjeno in nepovratno jedrsko razorožitev polotoka," je dejal Pahor. Predsednik se je zahvalil vsem državam, ki podpirajo dejavnosti sklada za razminiranje ITF, ki ga je pred 20 leti ustanovila slovenska vlada, in omenil dejavnosti odstranjevanja min v Bosni in Hercegovini, Afganistanu in Kolumbiji.

Omenil je, da Slovenija s partnerji sodeluje pri odpravljanju lakote in zaščiti okolja ter s tem prispeva k ciljem trajnostnega razvoja. "Razvojna agenda 2030 in Pariški podnebni sporazum sta dokumenta, ki kažeta jasno vizijo za bolj trajnostno prihodnost planeta in blaginjo ljudi," je dejal Pahor in ob tem poudaril, da je Slovenija pri doseganju ciljev agende 2030 na osmem mestu med okrog 150 državami, na kar je zelo ponosen.

Ob koncu je Pahor zatrdil, da svet danes bolj kot kadar koli doslej potrebuje trden večstranski sistem s poudarkom na bolj kolektivnem, pravočasnem in učinkovitem ukrepanju. "Slovenija je zavezana podpori ZN-u in odločena sodelovati s partnerji za oprijemljive rezultate pri napredku miru, varnosti, razvoja in človekovih pravic za vse," je sklenil.

"Arbitraže zavestno nisem omenjal"
Po govoru je Pahor dejal, da se je zavestno odločil, da o arbitražnem sporazumu ne bo govoril, je pa o njem govoril s predsednikom evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem. Da arbitražnega sporazuma, kljub izpostavljanju pomena mednarodnega prava, ne omeni, se je odločil zato, ker, kot je izpostavil, vsi, ki jih to zanima že vedo, za kaj gre, prav tako pa si ne želi, da bi Slovenija postala država "nekega problema".

"Tretjič pa mislim, da je treba s pametno politiko pripeljati Hrvaško do tega, da bo sprejela in uveljavila arbitražni sporazum," je dejal Pahor in dodal, da je o tem govoril tudi z Junckerjem. Podrobnosti o pogovoru, ki je z Junckerjem potekal na štiri oči, Pahor ni razkril, je pa dejal, da bo mogoče uveljavitev dogovora doseči le, če se bo krepilo zaupanje med Slovenijo in Hrvaško, ne pa če se bodo odnosi zaostrovali. "Zato se trudim, da pri Junckerju dosežem, da Evropska komisija, ki je bila sponzor tega veljavnega mednarodnega dogovora, ki je z arbitražnim sodiščem določil mejo med državama, ostane v pogovorih o tem, kako ta sporazum implementirati," je dejal predsednik in dodal, da bo ohranjal dialog tako s predsednico Hrvaške Kolindo Grabar Kitarović kot tudi z Junckerjem in podpredsednikom komisije Fransom Timmermansom.

ZDA ostajajo pomemben zaveznik Slovenije
V odgovorih na novinarska vprašanja je zagotovil, da ZDA ostajajo pomemben partner in zaveznik Slovenije, čeprav ga skrbi, da je Washington odstopil od Pariškega podnebnega sporazuma in iranskega jedrskega dogovora. Poudaril je, da je multilateralizem zagotovilo za Slovenijo, da lahko kot majhna država v tem svetu razvija svoje potenciale.

Slovenija zagovarja mednarodni red in sodelovanje, ker v nasprotnem primeru ostane sama. "Amerika si to lahko privošči, Slovenija nekoliko teže. Našim ljudem v Sloveniji veliko govorim, da če se bodo stvari obrnile proti našim željam, bomo sposobni braniti naše interese. Vendar če lahko tej in prihodnjim generacijam zagotovimo, da bodo razvijali svoje talente v mednarodnem miru in varnosti, potem se mi vendarle zdi vredno zagovarjati bolj učinkovit mednarodni red," je dodal Pahor.