9. maja 1945 je namreč prav v Topolšici pred slovenskimi partizani poveljnik nemških oboroženih sil za jugovzhodno Evropo general Aleksander Löhr, ki je takrat poveljeval približno 300 tisočim vojakom, podpisal brezpogojno kapitulacijo.

Dan pred dnevom Evrope 6. maja so v Topolšici pripravili osrednjo proslavo ob dnevu zmage nad nacizmom in fašizmom v spomin na podpis predaje nemške vojske konec II. svetovne vojne. Gre za eno izmed petih evropskih prizorišč, kjer so zavezniki leta 1945 dosegli podpis brezpogojne kapitulacije nemških oboroženih sil.

Slavnostni govornik predsednik Borut Pahor se je zavzel za mir in hkrati poudaril, da je bila Slovenija takrat na pravi strani zgodovine, saj je bila članica zavezništva, ki je premagalo temne sile nacifašizma. Velenjski Župan Bojan Kontič pa je v nagovoru menil, da je podpis kapitulacije v Topolšici tako pomemben dogodek, da bi ga morali oznamovati z državno proslavo, prav tako se je zavzel za ohranitev simbola rdeče zvezde.

Trenutek velikega ponosa
"To je bil trenutek velikega ponosa, čeprav se je v tem času hkrati odvijala tudi državljanska vojna, ki je pustila trajne posledice in jih še danes na neki način saniramo," je med drugim dejal predsednik Pahor.

Ob tem je poudaril, da mora biti skoraj tri četrt stoletja po koncu vojne skupni cilj vseh, ne le politike, doseči trajen mir. Po njegovih besedah smo se znašli v okoliščinah, ko lahko z nekim, morda pretiranim optimizmom ugotovimo, da je Evropa, ki je bil dolga stoletja vselej na prepihu med vojno in mirom, z izjemo nekaterih območnih vojn, končno vendarle daljše obdobje živela v miru.

"Ne glede na politične in druge razlike med nami, imamo vsi eno željo - da bi naši otroci svoje sanje izsanjali v miru," je dejal predsednik in nadaljeval, da za sporočilo te zanesenjaške misli o trajnem miru, ki mora biti plemenit osrednji cilj vseh nas, ni lepšega in primernejšega kraja, kot je Topolšica.

Evropska sprava
Pahor pa je ob tem spomnil, da je Evropa po koncu II. svetovne vojne zmogla spravo med nekdanjimi največjimi nasprotniki in s tem utrla pot miru, ki traja še danes. "Brez Evrope, zlasti Evropske unije in povezave starega kontinenta, bi bile možnosti za trajen mir manjše, kot so," je dejal predsednik.

Ob tem je spomnil tudi na slovensko izkušnjo, ko je sredi vojne brat dvignil roko nad bratom, kar je pustilo posebej mračno sled v naši polpretekli zgodovini. Zamera in tesnoba sta ostali vse do danes, vseeno pa sam vidi tudi pomembne korake k spravi, temelje zanjo pa smo pol stoletja pozneje položili v času osamosvajanja.

To je po njegovem mnenju ena najpomembnejših popotnic, ki jih dajemo svojim otrokom in vnukom, da bi jim zagotovili trajni mir v prihodnje. "Ne vemo, kaj se bo zgodilo z našim svetom ali domovino, vemo pa, da nobeno vprašanje ne more biti tako pomembno, da bi razdelilo Slovence," je dejal Pahor in dodal, da tudi če razkola pride, znamo ob usodnih narodovih vprašanjih ostati enotni.

Polaganje vencev
Prireditev v zdraviliškem parku v Topolšici vsako leto prirejajo Mestna občina Velenje, Občina Šoštanj in Krajevna skupnost Topolšica v sodelovanju s Festivalom Velenje.

Še pred osrednjo slovesnostjo so Pahor, Kontič, šoštanjski župan Darko Menih, predsednica Krajevne skupnosti Topolšica Petra Lipičnik in predstavniki Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Velenje položili cvetje pri spominski plošči, posvečeni talcem in padlim borcem, žrtvam fašizma iz Topolšice.