Vlada se je odločila odpoklicati veleposlanika Toneta Kajzerja, ker je kršil zakon o zunanjih zadevah s tem, da je nepooblaščeno poslal depešo ministrstva predsedniku SDS-a Janezu Janši, ta pa je posnetek zaslona objavil na Twitterju.

Sorodna novica Ministrica Tanja Fajon: S predsednikom Pahorjem sem govorila tri dni pred odločitvijo vlade

Depeša je govorila o zaprosilu notranjega ministrstva, naj tudi diplomatsko-konzularna predstavništva na opaznem mestu objavijo naslov, na katerega volivci lahko pošiljajo podporo kandidaturi Nataši Pirc Musar za predsedniške volitve. V SDS-u menijo, da je zunanje ministrstvo s tem favoriziralo eno od kandidatk, čeprav je to možnost potem izkoristilo še šest drugih kandidatov.

Na zunanjem ministrstvu zagotavljajo, da z depešo ni bilo nič narobe, saj so kandidati upravičeni do takšne usluge. Pahorju pa se to, da je Kajzer depešo posredoval Janši, ne zdi tako huda napaka, čeprav je potrdil, da je veleposlanik ravnal narobe.

Pahor: Kakšna druga sankcija primernejša

Na vprašanje, ali je bilo kaj narobe s samo depešo, je Pahor odgovoril, da ni pravna služba in da naj se s tem ukvarjajo tisti, ki so za to pristojni. Prav tako ni hotel komentirati interpelacije, ki jo je proti zunanji ministrici Tanji Fajon vložil SDS.

"Kar sem ugotovil pred posvetovanjem z ministrico tukaj v New Yorku, je bilo, da to ni imelo neposrednih škodljivih posledic za zunanjepolitične interese države. Veleposlanik je ravnal narobe in bi bila morda kakšna druga sankcija primernejša kot pa sam odpoklic," je dejal predsednik.

Pahor se je dvakrat odzval na odločitev o odpoklicu in drugič je jasno izrazil mnenje, da se mu zdi ukrep vlade pretirana sankcija. Na vprašanje, zakaj je potem ukaz podpisal oziroma ga bo, ko se prihodnji teden vrne v Ljubljano, pa je Pahor odgovoril, da ni želel škodovati vladi.

"Ko sem potem presodil vse okoliščine, sem ocenil, da podpišem ukaz, ko se vrnem v Ljubljano, ker se mi je zdelo, da je treba zavarovati avtoriteto ministrice in vlade," je dejal Pahor. Pojasnil je, da bi lahko seveda zavrnil podpis, vendar se mu je potem tudi po posvetu s predsednikom vlade zdelo, da je to poštena rešitev.

"Kot predsednik države moram na neki način spoštovati argumente zunanjega ministrstva in vlade," je dejal Pahor in dodal, da ima izkušnje z obeh strani, ker je bil tako predsednik vlade kot države in razume, da zadeve niso enostavne.

"Vedno povem, da želim z vlado sodelovati, četudi imam nekoliko drugačno mnenje. To moje mnenje ni tako ultimativno, da bi zavrnil podpis ukaza o odpoklicu," je dejal Pahor.

Vprašanje tako imenovane zelene karte

Na vprašanje, ali je bil to prvi sporni primer odstavljanja veleposlanika, je Pahor odgovoril, da je bilo do zdaj več posvetovanj ob imenovanjih, zlasti pa ob odpoklicih. Predsednik države ob imenovanjih podpiše tako imenovano zeleno karto, s katero vlado obvesti, da se je ministrica ali minister posvetoval z njim in se ali strinja ali ne z imenovanjem ali odpoklicem, vlada pa potem odloči, kar odloči.

"Tukaj samo informacije niso dovolj. Mora biti posvetovanje. Mislim, da bi to v prihodnosti odpravilo zadrege in naredilo postopke preglednejše," je dejal in dodal, da v tem primeru te tako imenovane zelene karte ni bilo.

Diplomacija ne sme služiti strankarskim interesom

Pahor je sicer v odzivu na odločitev vlade med drugim poudaril, da bi morala biti diplomacija lojalna državi, ne pa strankarskim ali drugim parcialnim interesom. V daljšem odgovoru na to vprašanje o tem pa je začel s poudarkom, da je slovenska diplomacija uspešna, pri čemer ji mora politika pomagati.

"Predsednik vlade se je v pogovoru z menoj strinjal, da je treba okrepiti ustrezne mehanizme, da bi okrepili lojalnost do slovenske države in zmanjšali potrebo veleposlanikov po lojalnosti politični karieri ali čemur koli drugemu," je dejal Pahor.

Sorodna novica Pahor na zasedanju Generalne skupščine ZN-a: Naša naloga je neprestano zavzemanje za mir

"Poglejte, mi imamo slovensko diplomacijo dobrih 30 let in mislim, da je dosegla sijajne rezultate. Mislim, da moramo biti nanjo ponosni. V tej relativno kratki tradiciji pa se kažejo nekatere težave. Kot ste lahko videli, je vse moje ukrepanje po posvetovanju s predsednikom vlade in ministrico šlo v smer, da sprejmem odločitev vlade in sem pripravljen ukaz podpisati, ne glede na to, da imam drugačno mnenje," je dejal.

Na vprašanje o tem, ali lahko zaplet oziroma razkol med predsednikom države in vlado kaj negativno vpliva na slovensko kampanjo za članstvo v Varnostnem svetu ZN-a v obdobju 2024–2025, pa je Pahor zagotovil, da te nevarnosti ni.

"Slovenija je demokratična država in ravna v skladu s postopki in imamo možnost povedati svoja stališča. Zato ker mislim, da se ne ranijo avtoritete ministrstva ali vlade, sem sklenil podpisati ukaz kljub drugačnemu mnenju. Ne morete zahtevati več od mene, kot da sprejmem odločitev, da ne bi bilo takih pomislekov, o katerih govorite. Pri mojih sogovornikih tu ne naletim na takšne pomisleke," je dejal Pahor, ki dvostranska in druga srečanja v New Yorku izkorišča med drugim tudi za predstavljanje slovenske kampanje za članstvo v Varnostnem svetu.