Kosorjeva in Pahor sta se prvič sestala konec julija v dvorcu Trakošćan, drugič septembra v Ljubljani, ko sta se dogovorila za umik slovenske blokade pogajanj Hrvaške z EU-jem ter za sprejem arbitražnega sporazuma. Foto: Reuters
Kosorjeva in Pahor sta se prvič sestala konec julija v dvorcu Trakošćan, drugič septembra v Ljubljani, ko sta se dogovorila za umik slovenske blokade pogajanj Hrvaške z EU-jem ter za sprejem arbitražnega sporazuma. Foto: Reuters
Gordan Jandroković in Samuel Žbogar
Nekateri mediji napovedujejo, da bosta sporazum podpisala zunanja ministra Slovenije in Hrvaške. Foto: Reuters
Morje
SLS ponovno opozarja na posledice izgube stika z odprtim morjem. Foto: MMC RTV SLO/Ksenja Tratnik
Odzivi na srečanje pri nas
Kaj sta se dogovorila premierja?

Predsednica hrvaške vlade Jadranka Kosor je dejala, da upa, da bosta državi glede arbitražnega sporazuma našli skupni jezik in da bo ta dobil podporo tudi v saboru.

Kosorjeva je izjavila še, da državi vstopata v končne pogovore o arbitražnem sporazumu. Borut Pahor je poudaril, da sta Slovenija in Hrvaška v prelomnem trenutku, v katerem se bo pokazalo, ali bosta sosednji državi prijateljski ali bosta poudarjali tisto, kar ju ločuje. Odločiti se morata, ali bosta na prihodnost gledali skozi skupne interese, kar bo po njegovih besedah prineslo stabilnost, prijateljstvo in blaginjo, ali zgolj na razlike, kar bo imelo za posledico spopade in nestabilnost.

V izjavi po nagovoru na hrvaško-slovenskem gospodarskem forumu je Kosorjeva napovedala, da se bo zatem srečala s koalicijskimi partnerji v vladi in predstavniki parlamentarnih strank ter od parlamenta zahtevala in dobila podporo za parafiranje in podpis sporazuma. Na koncu naj bi sabor arbitražni sporazum podprl z dvotretjinsko večino.

Premierja Slovenije in Hrvaške sta sicer o arbitražnem sporazumu razpravljala tudi na delovnem kosilu. Oba sta poudarila pomen prijateljstva in gospodarskega sodelovanja, ki je v času krize med državama nekoliko zamrlo. Pahor je dejal, da bodo izboljšani politični odnosi prinesli tudi izboljšanje gospodarskih odnosov. Kot je pojasnil, pri politični rešitvi ne gre le za vprašanje meje, temveč tudi bank, jedrske elektrarne Krško in preostalih odprtih vprašanj, ki so zaznamovala odnose med državama po razpadu nekdanje skupne države.

"Odločitev se bova držala kot pijanec plota"
"V preveliki večini javnosti na obeh straneh se je utrdila napačna teza, da je edini interes Hrvaške, da čim prej postane članica EU-ja, interes Slovenije pa, da je čim prej rešeno vprašanje meje," je še ocenil Pahor. Dodal je, da je vstop Hrvaške v EU tudi v interesu Slovenije, reševanje vprašanja meje pa tudi v interesu Hrvaške.

Kot je še povedal predsednik slovenske vlade, je ta interes vzajemen in omogoča odpiranje povsem novega poglavja v odnosih med državama, s predsednico Kosorjevo pa sta odločena, da se ne glede na morebitno nepriljubljenost njunih odločitev teh držita kot "pijanec plota".

Pahor se je zatem sešel še s predsednikom Socialdemokratske stranke (SDP), največje opozicijske stranke na Hrvaškem, Zoranom Milanovićem, saj je dejal, da želi o podpori sporazumu prepričati tudi njegovo stranko. Izjav po koncu srečanja nista dajala.

Mesić, Pusić: Sporazum ne sme prejudicirati izida arbitraže
Dogajanje sta komentirala tudi hrvaški predsednik Stipe Mesić in predsednica nacionalnega odbora za spremljanje pogajanj z EU-jem Vesna Pusić. Mesić je zatrdil, da osnutka arbitražnega sporazuma še ni videl, niti ni seznanitve z vsebino posebej zahteval, vsekakor pa meni, da se v imenu Hrvaške nihče ne more odpovedati delu državnega kopna ali morja. Tudi rešitve vprašanja meje sporazum ne sme prejudicirati, je dodal.

Podobno meni Pusićeva, ki je dejala, da ni jasno, kaj v predlogu sporazuma pomeni stik z mednarodnimi vodami. Če to pomeni vse možne vrste stika, torej neposreden ali posreden stik in kondominij, je to po njenih besedah lahko izhodiščno stališče, če pa gre za neposreden stik slovenskih teritorialnih voda z mednarodnimi, bi bilo to prejudiciranje izida arbitraže, je dejala.

Kdaj sporazum pred oči javnosti?
Pahor je pretekli teden sicer napovedal, da bo Kosorjevi predlagal, da osnutek arbitražnega sporazuma postane javen, a ta nad idejo tedaj ni bila navdušena. Iz virov blizu hrvaške vlade je bilo namreč slišati, da bo sporazum objavila, ko ga bosta državi uskladili in ko bo vlada v saboru dobila podporo za njegov podpis, ki pa ga za zdaj še nima.

Pahor: Arbitražni sporazum je ugoden
Pahor je pojasnil, da bo objavo dokumenta predlagal, da bodo lažje branili njegovo vsebino, saj je opazil, da se mnogi sklicujejo na dokument, ki ga ne poznajo. Ob tem je opozoril, da je osnutek arbitražnega sporazuma po njegovem mnenju ugoden in da je v predlaganem arbitražnem sporazumu zapisana tudi naloga arbitražnega sodišča, da določi stik teritorialnih voda Slovenije z mednarodnim morjem.

Odzivi na srečanje pri nas
Kaj sta se dogovorila premierja?