Slovenskemu narodu ob zahodni meji se je, zlasti v 20. stoletju, dogajalo vse – tisto najbolj surovo in tisto najbolj plemenito, je na proslavi dejal predsednik države Borut Pahor: "Oboje nas je izoblikovalo. Zlasti čas med obema vojnama, ko je to ozemlje pripadalo Italiji, ki je poleg vsega prišla pod oblast fašistov, je bilo za primorskega, za slovenskega človeka tod težko, surovo obdobje."

Pri tem je predsednik republike spomnil na številne krivice, od požiga Narodnega doma v Trstu in streljanja na nedolžne otroke v Strunjanu do usode štirih bazoviških junakov.
Prav v Marezigah so se ljudje v svoji iskreni poštenosti postavili po robu fašizmu, upor slovenskega naroda pa se je pozneje razplamtel v partizanskem gibanju.

"Primorci različnih svetovnonazorskih prepričanj smo tako hudo trpeli pod fašističnim škornjem, da v času druge svetovne vojne pravzaprav tukaj, na tem delu slovenskega ozemlja, ni bilo izdajstva, ni bilo bratomorne vojne. Ta izkušnja hudega trpljenja, izživljanja, poniževanja, odvzemanja časti in dostojanstva je slehernega Primorca ali Primorko gnalo v boj," je dodal Pahor.

Za bolj večkulturno Evropo

"Naši starši, stari starši niso mogli, niso smeli, niso hoteli čez noč pozabiti vsega, kar je bilo hudega," je priznal Pahor. Zato pa se je vprašal, "ali smo zdaj dovolj modri, ne da bi pozabili, ampak da bi pogledali naprej, kako na tem delu multikulturne Evrope, kjer med nami živijo pripadniki italijanske manjšine in kjer na drugi strani meje, ki je več ni, živi slovenska manjšina, bi med dvema narodoma in dvema državama zgradili vse tisto, kar odlikuje ta čudoviti, sicer nepopoln, ampak miren in varen evropski dom".

Bržan: Fašisti so dobili udarec nazaj

Koprski župan Aleš Bržan pa se je vrnil 100 let v preteklost in poudaril, da se je prav v Marezigah 15. maja 1921 spremenilo vse: "Fašisti so prvič dobili udarec nazaj. Doživeli so spontan ljudski upor. Prav istrski kmet je v svoji iskreni poštenosti in s trdno vero v svojo pravico celemu svetu pokazal, kako se boriti proti ideologiji sovraštva in nasilja."

Marežganski uporniki so po Bržanovih besedah s svojim junaštvom neizbrisno razgalili ranljivost fašistov: "Fašizem se rodi v strahu in se krepi z lažjo in premaga ga pogum, ki ga napaja resnica."

Koper je danes enakopraven dom različnih narodov tudi zato, ker ne dovolimo zatiskanja oči pred fašističnimi zločini v teh krajih, potvarjanja zgodovine in zaničevanja junaštva borcev za našo svobodo, je še dodal župan.

Proslavo z naslovom Moč misli, moč upora, moč večkulturnosti je zasnoval režiser Ivan Loboda, organizirala pa Mestna občina Koper. Z njo so zaznamovali spomin na prvi množični upor Istranov proti fašističnemu nasilju.

Potem ko je leta 1918 ozemlje Istre pripadlo italijanski kraljevini, se je pritisk na Slovence stopnjeval na vseh ravneh. Za 15. maj 1921 so bile razpisane parlamentarne volitve v rimsko zbornico.

Na dan volitev je večja skupina fašistov iz Kopra ustrahovala Marežgane, nanje so streljali in med ljudi vrgli ročno bombo. Pred voliščem so fašisti izzivali in žalili krajane s protislovenskimi psovkami. Domačini pa so se napadalcem uprli ter jih zasuli s kamenjem. Ta dogodek je danes znan kot marežganski upor, ki je terjal tri mrtve in več ranjenih.

V spomin na ta upor 15. maja v Kopru praznujejo občinski praznik.